Jedro

V obravnavani zadevi iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da je tožena stranka po prejemu tožbe izdala sklep št. 4300-14/2018/1391 z dne 30. 9. 2019, iz katerega med drugim izhaja, da se v izpodbijanem sklepu napačna navedba naziva in naslova prijavitelja popravi tako, da se namesto „A. d.o.o., ..., glasi "D. d.o.o., ...". Upoštevaje nesporno dejstvo, da se je prijavitelj oziroma prenosna družba A. d.o.o., kasneje preimenovala v E. d.o.o. (firma tožnika), je po presoji sodišča jasno, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom odločila, da se vloga prijavitelja A. d.o.o. za projekt z naslovom „B.“ zavrne. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je bila velikost konzorcijskega partnerja tožnika, in sicer podjetja C d.o.o., v vlogi napačno opredeljena, zaradi česar je tožena stranka skladno s točko 8.2 predmetnega javnega razpisa tožnikovo vlogo zavrnila.

2. Tožnik vlaga tožbo iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi navaja, da je tožena stranka v Uradnem listu RS objavila javni razpis z nazivom „DEMO PILOTI II 2018“, na katerega se je tožnik prijavil v konzorciju s še tremi partnerji. Po oddaji vloge se je tožnik statusno preoblikoval, in sicer je z oddelitvijo prenesel del svojega premoženja na novoustanovljeno družbo D. d.o.o. Na podlagi Delitvenega načrta z dne 7. 2. 2009 (pravilno 7. 2. 2019, op. sodišča) so na družbo D. d.o.o. prešle tudi vse pravice in obveznosti tožnika iz predmetnega javnega razpisa. Tožena stranka je bila večkrat seznanjena, da je prišlo do univerzalnega pravnega nasledstva, ter da je prišlo do spremembe prijavitelja na predmetnem javnem razpisu, vendar je navedeno pri svojem odločanju prezrla. Iz izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je tožena stranka kot edino stranko v postopku štela tožnika, ki v zvezi s predmetnim javnim razpisom ni imel nobenih pravic in obveznosti več. Tožena stranka družbi D. d.o.o. ni omogočila, da bi prevzela položaj stranke in o vlogi tožnika z dne 18. 4. 2019 ni odločala. V nadaljevanju tožnik navaja tudi materialnopravne kršitve v izpodbijanem sklepu ter predlaga sodišču, da izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je pri tožniku oziroma prenosni družbi v času od oddaje vloge pa do izdaje izpodbijanega sklepa prišlo do organizacijskih sprememb, zato je pri izdaji izpodbijanega sklepa prišlo do očitne pomote glede naziva stranke v postopku, ki jo je tožena stranka z izdajo sklepa o popravi pomote št. 4300-14/2018/1391, že odpravila. Izpodbijani sklep je namreč vseboval napačno navedbo naziva stranke v postopku, saj je nedvomno, da je univerzalni pravni naslednik prijavitelja na predmetni javni razpis D. d.o.o.. Tožena stranka navaja, da je z izdajo sklepa o popravi pomote jasno, da tožnik ni naslovnik s tožbo izpodbijanega sklepa, zato je potrebno tožbo po 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči. V kolikor pa sodišče ne bo zavrglo tožbe predlaga zavrnitev tožbe.

4. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

5. Skladno s prvim odstavkom 17. člena ZUS-1 je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Zakon o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v prvem odstavku 42. členu določa, da je stranka v upravnem postopku lahko vsaka fizična in pravna oseba zasebnega ali javnega prava, na katero zahtevo je začet postopek ali zoper katero teče postopek.

6. V obravnavani zadevi iz upravnih spisov nedvomno izhaja, da je tožena stranka po prejemu tožbe izdala sklep št. 4300-14/2018/1391 z dne 30. 9. 2019, iz katerega med drugim izhaja, da se v izpodbijanem sklepu napačna navedba naziva in naslova prijavitelja popravi tako, da se namesto „A. d.o.o., ..., glasi "D. d.o.o., ...". Upoštevaje nesporno dejstvo, da se je prijavitelj oziroma prenosna družba A. d.o.o., kasneje preimenovala v E. d.o.o. (firma tožnika), je po presoji sodišča jasno, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi.

7. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je tožnik pravice in obveznosti v zvezi s predmetnim javnim razpisom po oddaji vloge prenesel na oddeljeno družbo, D. d.o.o., na katero se v skladu z zgoraj navedenim popravnim sklepom z dne 30. 9. 2019 tudi glasi izpodbijani sklep. V predmetni zadevi tudi tožnik sam izrecno navaja, da v zvezi s predmetnim javnim razpisom nima nobenih pravic in obveznosti več.

8. V predhodnem preizkusu tožbe po 36. členu ZUS-1 sodišče tožbo s sklepom zavrže, če ugotovi, da tožnik v svoji tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka (3. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Sodišče mora na razloge iz prvega odstavka 36. člena ZUS-1 paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Po tretjem odstavku 36. člena ZUS-1 izda sklep v primeru, kot je obravnavani, predsednik senata.

9. Ker je po povedanem sodišče v predhodnem preizkusu tožbe ugotovilo, da tožnik ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi, je tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. 10. Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.