Jedro

Tožena stranka je iz GERK-a utemeljeno izločila vzletno pristajalni del letališča, saj je prvenstveni namen košnje zagotavljanje funkcionalnosti letališča, ne glede na to, da tožeča stranka pokošeno travo pograbi in jo uporabi za krmo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je upravni organ prve stopnje tožeči stranki pod točko 1. ugodil zahtevku za ukrep izravnalnih plačil za območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost za leto 2009 (v nadaljevanju zahtevek OMD) za OMD-kraško s površino 60,99 ha, v skupnem znesku 9.563,81 EUR, pod točko 2. pa je zavrnil zahtevek OMD tožeče stranke, OMD-kraško v površini 16,15 ha. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedel, da je bilo pri pregledu na kraju samem ugotovljeno, da je prijavljena površina na obrazcu D večja od ugotovljene, ker so bile prijavljene tudi nekmetijske površine, zato se zahtevek OMD, ki presega ugotovljeno površino v skladu s 24. členom Uredbe o plačilih za ukrepe osi 2 iz programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 (v nadaljevanju Uredba osi 2) zavrne kot neutemeljen. Nepravilnost se nanaša na GERK-PID: ..., ..., ..., ..., ... Površina, ki se za zahtevek OMD zavrne znaša 5,38 ha. Ker nepravilnosti v zvezi z zahtevkom OMD znašajo več kot 3 %, oziroma več kot 2 ha ugotovljenih površin se zahtevek OMD v skladu s 24. členom Uredbe osi 2 zmanjša za dvakratno ugotovljeno razliko, kar skupaj znese 16,15 ha (5,38 + 10,77 ha).

Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je s svojim sklepom št. 33101-100/2010/3 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo upravnega organa prve stopnje zavrnilo.

Tožeča stranka s tožbo izpodbija odločbo upravnega organa prve stopnje zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne in nepravilne uporabe materialnega prava. V tožbi navaja, da je v zadevi sporna površina letališke steze in okolice letališča, ki jo ima v najemu od Aero kluba Postojna od leta 2004. Stalno se ravna v skladu s četrtim odstavkom 9. člena Pravilnika o registraciji kmetijskih gospodarstev in sporno površino vsako leto obdela in pospravi. V predhodnih letih in kasnejših letih je kontrolor potrdil, da se letališka steza obdeluje. Možno je sicer, da pride na ostalih parcelah, ki so obdane z grmičevjem do zaraščanja, vendar pa na njihovem kmetijskem gospodarstvu vsako leto najmanj dvakrat obmulčijo vse parcele, da preprečijo zaraščenje. Po mnenju tožeče stranke gre za nedopustno napako in nestrokovnost kontrolorja, zaradi česar jim je bilo zavrnjeno plačilo pomoči za 16,15 ha, kar pomeni več kot tri povprečne kmetije v Republiki Sloveniji.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri obrazložitvi izpodbijane odločbe in odločbe upravnega organa druge stopnje in dodatno navaja, da to, da je tožeča stranka sporno površino od leta 2004 uveljavljala, kot kmetijsko površino ne more vplivati na zakonitost odločitve, da površina ni kmetijska in zanjo po predpisih ni mogoče izplačati pomoči. Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, ima oporo v navedenih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Sodišče zaradi tega v celoti sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: V zadevi je sporna uvrstitev letališke steze in okolice letališča, Aero kluba Postojna, ki se nanaša na GERK ... na kateri je bila izločena nekmetijska raba, za površine letališke piste, iz kmetijskih površin. Sama površina pristajalne steze med strankami ni sporna.

Pravilnik o registru kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju Pravilnik) določa način vodenja registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju RKG), podrobnejše podatke, način posredovanja podatkov in sprememb, vsebino izpisov iz RKG ter obseg in vrste sprememb, ki bistveno ne spreminjajo prijavljenih podatkov (1. člen). Vrsta dejanske rabe je opredeljena v predpisu, ki ureja evidenco dejanske rabe (6. člen Pravilnika). V četrtem odstavku 8. člena Pravilnika pa je določeno, da se v GERK ne uvršča letališč v delu, kjer se raba ne izvaja za potrebe pridelave krme oziroma kmetijskih proizvodov, temveč z namenom vzdrževanja okolice oziroma funkcionalnosti letališča. Upravi organ prve stopnje je iz spornega GERK-a izločil pisto, to je vzletno pristajalni del letališča, kar je po mnenju sodišča storil utemeljeno glede na določbe četrtega odstavka 8. člena Pravilnika, saj se košnja tega dela opravlja z namenom vzdrževanja funkcionalnosti letališča. Zatrjevanje tožeče stranke, da vsakokratno košnjo tudi pospravijo na odločitev v zadevi ne more vplivati, saj je prvenstveni namen košnje pristajalno vzletne steze zagotavljanje funkcionalnosti letališča ne glede na to, da tožeča stranka pokošeno travo pograbi in jo uporabi za krmo. Tožeča stranka je k pritožbi sicer priložila potrdilo Aero kluba Postojna iz katerega izhaja, da tožeča stranka, kot najemojemalec opravlja vsakokratno košnjo in spravilo krme, ni pa, kljub temu, da ji je bila dana možnost, predložila najemne pogodbe ali drugega dokaza, iz katere bi bil razviden namen in pogoji najema, to je, da je razlog najema pridelovanje krme in ne vzdrževanje letališke steze. Tožeča stranka je sicer to v upravnem postopku zatrjevala, ni pa predložila nobenega dokaza, ki bi dokazoval nasprotno.

Glede na navedeno je sodišče tožbo tožeče stranke zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, po tem, ko je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena.