Jedro

Ko sodišče odloča o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo, mora odločiti v celoti, če le delno ugodi zahtevi za sodno varstvo, jo mora v preostalem delu zavrniti kot neutemeljeno.

Izrek

Sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s pritožbeno izpodbijano sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo, ki jo je vložil storilec in plačilni nalog prekrškovnega organa spremenilo tako, da se storilcu globa omili na 80,00 EUR na podlagi šestega odstavka 26. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1). Sodna taksa na podlagi drugega odstavka 147. člena ZP-1 ni bila določena.

2.Zoper sodbo se je pravočasno pritožil storilec, kot navaja iz vseh zakonsko predpisanih razlogov, smiselno pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Smiselno se zavzema za spremembo izpodbijane sodbe tako, da se zahtevi za sodno varstvo v celoti ugodi.

3.Sodbo je bilo treba razveljaviti po uradni dolžnosti.

4.Ob reševanju storilčeve pritožbe je pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ugotovilo, da so podane kršitve, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti in sicer je sodba obremenjena s kršitvijo po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1. Po tem določilu je bistvena kršitev določb postopka podana, kadar je izrek sodbe nerazumljiv, nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe, ali če sodba nima razlogov, ali so ti pomanjkljivi.

5.S pritožbeno izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo o storilčevi zahtevi za sodno varstvo, v kateri je storilec utemeljeval, da za očitani prekršek ni odgovoren.

6.Iz zgoraj povzete I. točke izreka izpodbijane sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevi za sodno varstvo storilca le delno ugodilo in sicer glede izreka milejše sankcije, ni pa odločilo o utemeljenosti vložene zahteve za sodno varstvo, kar je sicer v obrazložitvi pojasnilo. Pri svoji odločitvi je sodišče prve stopnje izhajalo iz verodostojnosti pričine izpovedbe, ki da je sprejemljivost obdolženčevega zagovora postavila pod vprašaj. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je storitev prekrška dokazana in da je storilec ravnal z eventualnim naklepom. Očitno je torej, da je sodišče zahtevo za sodno varstvo v pretežnem delu štelo za neutemeljeno, ker pa v izreku sodbe sodišče prve stopnje zahteve za sodno varstvo v preostalem, torej pretežnem delu ni zavrnilo, pritožbeno sodišče, glede na trditve obrambe v zahtevi za sodno varstvo in povzete razloge sodišče prve stopnje, zaključuje, da izrek nasprotuje razlogom sodbe oziroma, da razlogi sodbe glede na izrek niso razumljivi, zato izpodbijane sodbe v tem delu ni moč preizkusiti.

7.Ker pritožbeno sodišče glede na njeno naravo izkazane kršitve določb postopka o prekršku ne more samo odpraviti, je brez spuščanja v presojo nadaljnjih pritožbenih navedb pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje. Pravno podlago za takšno odločitev daje določilo petega odstavka 163. člena ZP-1.

8.V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti v obrazložitvi tega sklepa izpostavljeno absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku ter tudi formalno (v izreku) odločiti o zahtevi za sodno varstvo v celoti, svojo odločitev pa bo moralo obrazložiti z jasnimi, celovitimi in prepričljivimi razlogi.

Zveza:

Zakon o prekrških (1983) - ZP - člen 159, 163

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.