Jedro

Zatrjevanje sklenitve kupne pogodbe, ki zemljiškoknjižno ni bila izvedena in dejanske oblasti nad nepremičnino, pomeni zatrjevanje priposestvovanja, kar je eden od načinov pridobitve lastninske pravice na izviren način.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice ter se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Pritožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo predlogu predlagateljice in pri nepremičnini last nasprotnega udeleženca dovolilo zaznambo spora, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah pod opr. št. P 128/2005. S sklepom o popravi je prvostopno sodišče opravilo pomotno označbo opravilne številke, pod katero se vodi zaznamovani spor.

Proti sklepu se je pravočasno pritožil nasprotni udeleženec. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ni res, da tožeča stranka zatrjuje priposestvovanje, saj se ta izraz v tožbi ne navaja. Tožeča stranka se je v tožbi sklicevala na pridobljeno posest, ne pa na priposestvovanje. Tožeča stranka zatrjuje pridobitev lastninske pravice po sporazumu. Ne toži na ugotovitev priposestvovanja. Absolutno bistvena kršitev je podana, ker je nasprotje med prilogami in zaključki sodišča, bistvena kršitev postopka pa je podana zaradi napak ugotovljenega dejanskega stanja. Materialno pravo je zmotno uporabljeno, ker glede na navedbo v tožbi ne obstaja pogoj za zaključek o zatrjevanju pridobitve lastninske pravice na originaren način. Če bi pa tožeča stranka že zatrjevala priposestvovanje, bi šlo pa zgolj za namen zaobiti pogoje za zaznambo spora. Primarno predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, podredno pa razveljavitev odločitve sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša tudi stroške pritožbenega postopka.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno ni sporno, da se pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah pod opr. št. P 127/2005 rešuje spor o nepremičninah, opisanih v izpodbijanem sklepu, sicer pa vpisanih pri vl. št. ... k.o. D. Tudi to ni sporno, da je za te nepremičnine v zemljiški knjigi lastninska pravica vpisana v korist nasprotnega udeleženca, pritožnika. Sporno je samo vprašanje, ali se v vloženi tožbi uveljavlja pridobitev lastninske pravice na takoimenovan originarni način.

Pogoje za zaznambo spora opredeljuje dol. 79. čl. Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Prvi pogoj za zaznambo spora je ta, da mora biti tožba vložena proti zemljiškoknjižnemu lastniku. Drugi pogoj pa je ta, da se s takšno tožbo zahteva ugotovitev obstoja predlagateljeve lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti oz. na drug izviren način. Ob dejstvu, da je tožba vložena proti zemljiškoknjižnemu lastniku spornih nepremičnin, ni spora o tem, da je prvi cit. pogoj izpolnjen. Pravilna pa je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je podan tudi drugi pogoj, namreč zatrjevana pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s priposestvovanjem, torej na izviren način. V nasprotju s pritožnikom, pritožbeno sodišče ugotavlja, da se z zatrjevanjem o sklepanju sporazumov, ki niso bili zemljiškoknjižno izvedeni in z zatrjevanjem dejanske oblasti nad nepremičninami, zatrjujejo tista pravno relevantna dejstva, ki omogočajo odločanje o tožbenem zahtevku tudi na podlagi določil o priposestvovanju, ki pa je eden od primerov, ko se lahko dovoli zaznamba spora. Tako ne more biti utemeljen očitek absolutno bistvene kršitve postopkovnih določil, saj ni podano nasprotje med prilogami in odločitvijo sodišča prve stopnje. Tudi očitek nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in s tem povezane relativne bistvene kršitve postopkovnih določil ni podan, saj so pravno relevantna dejstva pravilno in popolno ugotovljena, na tako dognano dejansko stanje je pa sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Res je, da tožeča stranka v tožbi zatrjuje sporazum o prenosu lastninske pravice, a hkrati tudi dejstvo zemljiškoknjižne neizvedbe teh pravnih poslov. Vendar ob tem pa zatrjuje dejansko oblast nad spornimi nepremičninami, torej tista dejstva, ki so pravno relevantna za odločanje o originarnem načinu pridobitve lastninske pravice. Tožeča stranka s tem navaja elemente dobroverne in zakonite posesti v smislu dol. 72. čl. Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih.

Povsem pavšalen je pritožbeni očitek fravdoloznosti predlagateljevega ravnanja. Pravno relevantna dejstva priposestvovanja so zatrjevana in to je zadostna podlaga za zaznambo spora. Resničnost teh zatrjevanj bo prišla do izraza pri meritornem odločanju v zaznamovanem sporu.

Tako se izkaže, da pritožbene navedbe niso utemeljene. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je sodišče prve stopnje pravilno apliciralo materialno pravo. Ker pa se sodišču prve stopnje pri odločanju tudi ni pripetila niti pritožbeno uveljavljena procesna kršitev in tudi ne nobena od kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, potrditi izpodbijani sklep in v skladu z dol. čl. 163/III tč. 2 dovoliti izbris nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.