Jedro

Pravnomočnost v (objektivnih) mejah, na katere se nanaša odločitev sodišča prve stopnje (v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo je to sklep), preprečuje ponovno vodenje postopka zavarovanja terjatve po istem predlogu za začasno odredbo, pri čemer se objektivne meje pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje nanašajo na tisto dejansko (in pravno) stanje, kot je bilo ugotovljeno ob odločitvi o predlogu začasne odredbe (v konkretnem primeru: ob njegovi zavrnitvi).

Izrek

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved trženja in dajanja v promet kemične snovi L. pod imenom H. (ter na popis, zapečatenje in hrambo navedene snovi, ki se pri toženi stranki nahaja na zalogi).

Tožeča stranka se je proti navedenemu sklepu pritožila. Sklep naj bi bil napačen ter v nasprotju z določili Zakona o pravdnem postopku (ZPP), določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in predpisi, ki so del slovenskega prava na podlagi ratifikacije mednarodnih sporazumov. Predlagala je razveljavitev izpodbijanega sklepa z vrnitvijo zadeve prvostopnemu sodišču v novo obravnavanje. Pri tem ni priglasila stroškov pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Predlog za izdajo začasne odredbe na prepoved trženja in dajanja v promet kemične snovi L. pod imenom H. je bil pravnomočno zavrnjen s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 22.4.1998, opr. št. 7 Pg 283/96-45, v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani z dne 26.5.1998, opr. št. I Cpg 545/98. Pravnomočnost pa v (objektivnih) mejah, na katere se nanaša odločitev sodišča prve stopnje (v postopku zavarovanja terjatve z začasno odredbo je to sklep), preprečuje ponovno vodenje postopka zavarovanja tožničine terjatve po istem predlogu za začasno odredbo. To pomeni, da na podlagi tistega dejanskega (in pravnega) stanja, kot je bilo ugotovljeno ob zavrnitvi predlagane začasne odredbe, ni mogoče ponovno predlagati zavarovanja z isto vsebino, kar je sodišče prve stopnje (s sklicevanjem na 2. odst. 333. čl. ZPP) pravilno pojasnilo v izpodbijanem sklepu.

Tako se (v okviru pritožbenih navedb) pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno (in sicer smiselno) uporabilo 2. odst. 333. čl. ZPP.

Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 15. čl. ZIZ v zvezi z 2. tč.

380. čl. ZPP pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep. Ker pravnomočnost brani ponovno (drugačno) odločitev, se namreč pritožbenemu sodišču ni bilo potrebno ukvarjati z vsebinskim preizkusom (že zavrnjenega) predloga.

Tako pritožbenemu sodišču (ob očitno nespremenjenih dejanskih okoliščinah) ni bilo potrebno komentirati 1. odst. 32. čl. Zakona o industrijski lastnini (ZIL) v zvezi z 28. čl. TRIPS niti 3. odst. 93. čl. ZIL v zvezi s 50. čl. TRIPS, do uporabe katerih se je sicer že opredelilo (v sklepu z dne 26.5.1998, opr. št. I Cpg 545/98), na kar je v izpodbijanem sklepu pravilno opozorilo že prvostopno sodišče.