Jedro

Izdaja t.i. regulacijskih začasnih odredb napram stečajnemu dolžniku ni mogoča.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog, s katerim sta tretje in četrtotožeča stranka zahtevali izvedbo takojšnje sanacije statike objekta X na način in v obsegu, kot je predvideno v elaboratu ZRMK Institut iz maja 2011. Tretje in četrotožeča stranka se pritožujeta „iz vseh pritožbenih razlogov“, višjemu sodišču predlagata, da izpodbijani sklep spremeni tako, da njunemu predlogu z dne 9.11.2012 v celoti ugodi, podredno pa, da razveljavi prvostopenjski sklep in zadevo vrne v ponovno odločanje. Odločitev sodišča prve stopnje je nepravilna že zato, ker v času prekinitve postopka velja prepoved opravljanja pravdnih dejanj. Zlasti pa je nepravilna iz razloga, ker gre po naravi zahtevka za primer iz 2. točke tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP (Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju), torej dejansko za strošek postopka v zvezi z nujnim ukrepanjem po določbah ZFPPIPP za odvrnitev škodne nevarnosti. Gre namreč za zahtevek, da sodišče z izdajo odločbe zagotovi takojšnjo sanacijo objekta, s čimer bo preprečeno nadaljnje posedanje in nagibanje objekta X ter njegova varna uporaba, ne pa za predlog za izdajo začasne odredbe za zavarovanje vtoževane denarne terjatve. Statična sanacija objekta je nujna za zaščito življenja in premoženja.

Tožena stranka in stranski intervenient na njeni strani na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Zahtevek za izvedbo takojšnje sanacije statike objekta X, ki sta ga podala tretja tožnica in četrti tožnik kot upnika v stečajnem postopku nad toženo stranko skupaj s prijavo terjatve v višini 150.953,22 EUR, po vsebini ni zahtevek po 2. točki tretjega odstavka 131. člena ZFPPIPP. V zahtevku sta utemeljevala skrb za svojo varnost in varnost drugih, ki v objektu bivajo, zaradi razpok v objektu ter navedla, da zaradi preprečitve nenadomestljive škode sodišču predlagata, da zagotovi takojšnjo sanacijo objekta, da se bo preprečilo njegovo nadaljnje posedanje in nagibanje. Zahtevek s tako vsebino ni zahtevek za zavarovanje terjatve, ki se v stečajnem postopku plača kot strošek postopka. Kateri stroški sodijo stroške stečajnega postopka določa 355. člen ZFPPIPP. Obravnavana zahteva se ne nanaša na nobenega od stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP. V njej sploh ni nobene stroškovne zahteve. ZFPPIPP nima določb o nujnem ukrepanju za odvrnitev škodne nevarnosti, kot navaja pritožba (peti odstavek na tretji strani pritožbe). Zoper stečajnega dolžnika ni mogoče uveljavljati nedenarnih terjatev (253. člen ZFPPIPP). Glede na doslej obrazloženo in utemeljitev zahtevka za izvedbo takojšnje sanacije statike objekta, ki sta ga podala pritožnika v stečajnem postopku, je njun zahtevek mogoče šteti le kot predlog za izdajo t.i. regulacijske začasne odredbe po drugi alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Izdaja teh pa je glede na določila 131. člena ZFPPIPP po uvedbi stečaja nad stečajnim dolžnikom izključena.

Pravilno je tudi stališče izpodbijanega sklepa, da prepoved opravljanja dejanj v smislu izdajanja sklepov po drugem odstavku 207. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne velja za zavarovanje terjatev (prim. komentar V. Rijavec k 207. členu v Pravdni postopek, zakon s komentarjem, druga knjiga, izdala GV Založba leta 2006, stran 310). V kolikor zahteva za sanacijo objekta ni predlog za izdajo začasne odredbe (kar navaja pritožba), je potrebno zahtevo zavreči iz razloga njene nedovoljenosti. Pravdni postopek je namreč prekinjen, zato je mogoče odločati le o ukrepih za zavarovanje dokazov in za zavarovanje terjatve v pravdi (drugi odstavek 207. člena ZPP), ostali predlogi in zahteve strank pa v času prekinitve niso dovoljene.

Izpodbijana odločitev je torej materialnopravno pravilna. In ker pritožbeno sodišče ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa glede kršitev, taksativno naštetih v drugem odstavku 350. člena ZPP, tudi teh ni ugotovilo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pravna podlaga odločitve višjega sodišča je druga točka 365. člena ZPP.

Pritožbeni stroški niso bili priglašeni.