Jedro

Izvedenka je odgovorila na vsa postavljena vprašanja obrambe, na njeno zaslišanje obramba ni imela pripomb, niti po njenem zaslišanju ni predlagala dopolnitve izvedenskega mnenja, zato kršitev pravice do obrambe že iz tega razloga ne more biti podana. Poleg tega je verodostojnost ocenjevanja izpovedbe oškodovanke v pristojnosti sodišča, ne izvedenke.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenka je dolžna plačati sodno takso v višini 1.000,00 EUR.

Obrazložitev

A. 1. M. Z. je bila s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani IV K 10022/2013 z dne 10. 10. 2013 spoznana za krivo storitve kaznivega dejanja spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena in kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Za kaznivo dejanje po prvem odstavku 172. člena KZ-1 je sodišče storilki določilo kazen 2 (dve) leti zapora in za kaznivo dejanje po prvem odstavku 122. člena KZ-1 kazen 4 (štiri) mesece zapora in nato izreklo enotno kazen 2 (dve) leti in 2 (dva) meseca zapora. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo III Kp 10022/2013 z dne 16. 4. 2014 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Obe sodišči sta obdolženki v plačilo naložili stroške kazenskega postopka.

2. Obsojenkin zagovornik je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, kot navaja, zaradi kršitve kazenskega zakona, absolutno bistvenih kršitev določb kazenskega postopka ter zaradi drugih kršitev določb kazenskega postopka, ki naj bi vplivale na zakonitost in pravilnost odločbe, ter predlagal, da Vrhovno sodišče pravnomočno sodbo razveljavi in jo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V obrazložitvi navaja, da je bila obsojenki kršena pravica do obrambe, ker prvostopenjsko sodišče ni sledilo predlogu obrambe, naj se psihiatrično izvedensko mnenje za oškodovanko pisno dopolni, naj izvedenec oškodovanko osebno pregleda in ugotovi, ali je pri njej podana kakšna osebnostna motnja ali duševna bolezen, ki bi lahko vplivala na realno doživljanje obravnavanega dogodka, kar je obramba ponovno predlagala na predobravnavnem naroku. Nadalje uveljavlja še kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), ker naj bi bilo podano nasprotje med zaključki sodišča in izvedenko ginekološke stroke glede možnosti drugačnega vnosa obsojenčevih epitelnih celic v nožnico oškodovanke, kot s spolnim odnosom. Zadnja uveljavljena kršitev se nanaša na izrečeno kazensko sankcijo, v zvezi s katero zagovornik navaja, da sodišče v nasprotju z drugim odstavkom 49. člena KZ-1 pri odmeri kazenske sankcije ni upoštevalo vseh relevantnih okoliščin in obsojenki izreklo enako kazen, kot soobsojenemu N. 3. Vrhovna državna tožilka je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, ki ga je podala na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP, ocenila, da zahteva ni utemeljena. Na glavni obravnavi je bila zaslišana izvedenka psihiatrične stroke, obramba je imela možnost postavljati vprašanja, zato kršitev pravice do obrambe ni podana. Na očitke o nasprotju razlogov sodbe z vsebino listin, sta ustrezno odgovorili nižji sodišči. V delu, kjer zagovornik izraža nestrinjanje z višino izrečene kazni zapora, zagovornik uveljavlja nedovoljen razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, saj ne sprejema presoje okoliščin, na kateri temelji ta odločitev.

4. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil vročen obsojenki in njenemu zagovorniku, ki vztraja pri navedbah iz zahteve za varstvo zakonitosti in poudarja, da bi izvedenka morala oškodovanko osebno pregledati, šele potem bi lahko ocenila, ali so pri njej podane kakšne osebnostne motnje.

B.

5. V obravnavani zadevi je v fazi preiskave izvedensko mnenje izdelala Komisija za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete, Univerze v Ljubljani. Izvedenka psihiatrične stroke, prof. dr. M. T., dr. med., je podala mnenje o tem, ali je oškodovanka zaradi zaužitih substanc izgubila spomin, kako je GHB vplival na njeno zavest, tudi v povezavi z zaužitimi alkoholnimi pijačami, konopljo in amfetamini. Po prejemu pisnega izvedenskega mnenja je obramba predlagala njegovo dopolnitev, tako da se oškodovanko osebno pregleda in se ugotovi, ali je zaradi izkazanih samomorilskih nagnjenj, depresivnih stanj in zlorabe droge v preteklosti in dejstva, da naj bi bila s strani svojega očeta spolno zlorabljena, pri oškodovanki podana kakšna osebnostna motnja, ki bi lahko vplivala na zmožnost realnega doživljanja obravnavanega dogodka. Takšen predlog je obramba ponovila tudi na predobravnavnem naroku. Prvostopenjsko sodišče o predlogu obrambe s sklepom ni odločilo, temveč je skladno s sedmim odstavkom 333. člena ZKP odločilo, da bo glede na dane pripombe, neposredno zaslišalo strokovnjake, ki so pripravili izvedensko delo. Na glavni obravnavi je obramba izvedenki prof. dr. T. postavljala vprašanja. Med drugim je izvedenka odgovorila tudi na vprašanje o možnosti vpliva oškodovankinega prejšnjega življenja na okrnjeno sposobnost percepcije obravnavanega dogodka. Izvedenka je odgovorila na vsa postavljena vprašanja obrambe, na njeno zaslišanje obramba ni imela pripomb, niti po njenem zaslišanju ni predlagala dopolnitve izvedenskega mnenja, zato kršitev pravice do obrambe že iz tega razloga ne more biti podana. Kot pa je na enake pritožbene navedbe odgovorilo višje sodišče, je verodostojnost ocenjevanja izpovedbe oškodovanke v pristojnosti sodišča, ne izvedenke.

6. Nasprotje med razlogi sodbe in listinami v spisu naj bi bilo po navedbah obrambe v tem, da je izvedenka ginekološke stroke potrdila možnost, da si je oškodovanka epitelne celice obsojenca N. v nožnico vnesla sama z drgnjenjem spolovila, sodišče pa je to možnost spregledalo. Zakaj sodišče ne sprejema zagovora obrambe, da si je oškodovanka s samozadovoljevanjem v nožnico vnesla epitelne celice obsojenca, je pojasnjeno že v sodbi prvostopenjskega sodišča (drugi odstavek na 30. strani sodbe). Prav tako je izvedenka ginekološke stroke pojasnila, da je bila sled teh celic premočna, da bi si jih oškodovanka lahko z lastnimi prsti vnesla v nožnico, zaključek o tem, da je do spolnega odnosa med oškodovanko in obsojencem N. prišlo, pa je sodišče napravilo tudi z vestno presojo drugih dokazov. Nasprotje med razlogi sodbe in listinami v spisu po presoji Vrhovnega sodišča tako ni podano, zagovornik dejansko pod videzom kršitve kazenskega postopka uveljavlja razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja.

7. Prav tako neutemeljeno zagovornik v zahtevi za varstvo zakonitosti izpodbija odločbo o kazni in uveljavlja kršitev drugega odstavka 49. člena KZ-1 z navedbo, da bi sodišče dejstvo, da obsojenka še ni bila predkaznovana moralo upoštevati kot olajševalno okoliščino. Z zahtevo za varstvo zakonitosti se odločba o kazenski sankciji lahko izpodbija le, če je sodišče z odločbo o kazni prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu (5. točka 372. člena ZKP), česar pa sodišče z določitvijo kazni dveh leta zapora za kaznivo dejanje spolne zlorabe slabotne osebe po prvem odstavku 172. člena KZ-1 (za katero je predpisana kazen od enega do osmih let zapora) in štirih mesecev zapora za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1 (za katero je predpisana denarna kazen ali kazen zapora do enega leta) ni storilo. Navedbe zagovornika, da je oškodovanka v določena spolna dejanja z obsojenko privolila, da nikakor ne gre za enako vlogo obeh obsojencev, saj stopnja obsojenkine krivde in nagibi za ugotovljeno ravnanje vsekakor niso bili enaki kot pri soobsojencu N., po vsebini ne predstavljajo kršitve zakona, temveč izpodbijanje primernosti kazenske sankcije, kar pa ni razlog, ki bi ga bilo mogoče uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti.

C.

8. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, zato jo je, v skladu z določilom 425. člena ZKP, kot neutemeljeno zavrnilo.

9. Izrek o stroških postopka s tem izrednim pravnim sredstvom temelji na določilu 98.a člena v zvezi s prvim odstavkom 95. člena ZKP. Ker obsojenkin zagovornik z zahtevo za varstvo zakonitosti ni uspel, je obsojenka dolžna plačati sodno takso, ki jo je Vrhovno sodišče odmerilo ob upoštevanju zapletenosti postopka in premoženjskega stanja obsojenke.