Jedro

Sodišče sprejme sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom (prvi odstavek 168. člena ZNP). Tak poseben predpis je EZ-1, ki v petem odstavku 473. člena določa, da se postopek za omejitev lastninske pravice šteje za nujen, če je javna korist izkazana v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, in če razlastitveni upravičenec pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini 1/2 ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi. Ob odločanju o dovolitvi sodnega pologa sodišče ne presoja obstoja predpostavk za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se dopusti sodni polog predlagateljice v višini 92,94 EUR v korist nasprotnega udeleženca, določilo upravičenja in obveznosti udeležencev v zvezi s pologom ter čas hrambe in sklenilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške.

2. Zoper tak sklep se brez navedbe zakonskih pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga spremembo sklepa in zavrnitev predloga, podrejeno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v nov postopek. Sodišče prve stopnje ni obrazložilo, zakaj pri odločanju o stroških postopka ni uporabilo 104. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Nujnost postopka ni opravičilo, da sodišče kljub njegovi zahtevi ni razpisalo obravnave. Poleg tega bi moralo vsako vlogo poslati v odgovor. Napačna je trditev, da ima predlagateljica v lasti prenosni sistem zemeljskega plina, prav tako trditev, da je Vlada Republike Slovenije 25. 10. 2012 sprejela sklep, s katerim je predlagateljico imenovala za operaterja prenosnega sistema. Konkurenčna pravila so zaradi velikosti investicije terjala javno naročanje, kar v postopku ni bilo upoštevano, sodišče pa se o tem ni izreklo. Pritožnik prepiše še svoje navedbe iz odgovora na predlog. Vztraja, da bi lahko bila upravičena predlagateljica samo Republika Slovenija in da cenitev ni bila ustrezna.

3. Predlagateljica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu vročilo vse vloge, ki jih je vložila predlagateljica in mu omogočilo, da se izjavi o njihovi vsebini, kar izkazujejo povratnice, spete k list št. 7, 20 in 23 v spisu. Kontradiktornost postopka je bila torej zagotovljena.

6. Po 1. odstavku 7. člena ZNP se narok v nepravdnem postopku opravi le, če je to posebej predpisano z zakonom (v postopku o predlogu za dovolitev sodnega depozita ni predpisano) ali če sodišče oceni, da je to za postopek potrebno. Kaj bi moralo sodišče obravnavati na naroku, pritožnik niti ne pojasni, njegove (konvencijske in ustavne) procesne pravice torej niso bile kršena, čeprav sodišče ni upoštevalo njegove zahteve, naj opravi narok.

7. V skladu s 1. odstavkom 168. člena ZNP sodišče sprejme sodni depozit, če je tako določeno s posebnim predpisom. Tak poseben predpis je, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, Energetski zakon (EZ-1), ki v 5. odstavku 473. člena določa, da se postopek za omejitev lastninske pravice šteje za nujen, če je javna korist izkazana v skladu s tretjim odstavkom 93. člena ZUreP-1, in če razlastitveni upravičenec pri sodišču da v hrambo znesek v višini ocenjene odškodnine za nepremičnino, ki je predmet postopka razlastitve ali omejitve lastninske pravice, in varščino v višini 1/2 ocenjene odškodnine za morebitno drugo škodo po predpisih o razlastitvi. Bistveno za odločitev o predlogu je torej, da je možnost sodnega depozita v situaciji, kot jo opisuje predlagatelj, zakonsko predvidena. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni zakonski pogoji za sprejem denarja v sodni depozit in je predlogu utemeljeno ugodilo. Ob odločanju o dovolitvi sodnega pologa sodišče ne presoja obstoja predpostavk za omejitev lastninske pravice nasprotnega udeleženca. Njegove navedbe o tem, kdo je upravičeni predlagatelj, kdo je lastnik prenosnega plinskega sistema, ali je predlagateljica že pridobila koncesijo za plinovod, ali so bila v zvezi z investicijo v plinski sistem spoštovana pravila konkurenčnega prava in javnega naročanja, ali so izpolnjeni pogoji za opredelitev postopka za omejitev lastninske pravice kot nujnega... za odločitev torej niso pomembne in pritožbeno sodišče nanje ne odgovarja (1. odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom ZNP).

8. Neutemeljena je tudi pritožbena graja odločitve o stroških. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je podlaga zanjo v 1. odstavku 35. člena ZNP, zato nasprotni udeleženec ni upravičen do povračila svojih stroškov postopka. Stališče, da bi bilo treba o stroških odločati po 104. členu ZNP, je napačno, saj ta določba velja le v postopku določitve odškodnine.

9. Pritožbeni razlogi torej niso podani. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP potrdilo izpodbijani sklep.

10. Zavrnitev pritožbe vključuje tudi zavrnitev priglašenih pritožbenih stroškov (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 35. člena ZNP).