Jedro

Pritožnik se na vabilo sodišča na zaslišanje neupravičeno ni odzval, svojega izostanka z naroka za zaslišanje z dne 6. 10. 2020, tudi ni naknadno opravičil. Sodišče prve stopnje se je glede na tako procesno situacijo odločilo odrediti prisilni privod, ki je 18. 1. 2021 tudi bil realiziran, v zvezi s čimer so nastali stroški, ki pa jih je dolžan kriti pritožnik, saj je on tisti, ki je povzročil potrebo po nastanku teh stroškov z neupravičenim izostankom z naroka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom priči T. D. naložilo plačilo stroškov privedbe s strani Policijske postaje ... v višini 96,54 EUR v roku 30 dni po pravnomočnosti tega sklepa.

2. Zoper tak sklep se pritožuje priča, ki smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1), saj v pritožbi navaja, da on ni obdolženec in naj položnico za 96,54 EUR poravna obdolženec, ker se je on kot priča že odrekel vsem nastalim stroškom, ki mu jih je povzročil obdolženec.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 146. člena ZP-1 določa, da obdolženec, oškodovanec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, zastopnik obdolžene pravne osebe, priča, izvedenec in tolmač plačajo ne glede na izid postopka o prekršku stroške svoje privedbe, preložitve dejanja v postopku o prekršku in druge stroške, ki so jih povzročili po svoji krivdi, kot tudi ustrezen znesek sodne takse. Gre za krivdne stroške, o katerih v skladu z drugim odstavkom 146. člena ZP-1 sodišče odloči s posebnim sklepom.

5. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je v postopku o prekršku zoper obdolženega mladoletnika bilo potrebno zaslišati tudi pričo T. D., da se priča na vabilo sodišča ni odzival in da je zato bila odrejena njegova prisilna privedba. Prisilno privedbo je realizirala Policijska postaja..., ki je v spis vložila stroškovnik, v katerem je priglasila stroške prisilne privedbe v skupnem znesku 96,54 EUR.

6. Pritožnik ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da se na vabilo sodišča na zaslišanje neupravičeno ni odzval, temu pa pritrjuje tudi spisovno gradivo, saj svojega izostanka z naroka za zaslišanje z dne 6. 10. 2020, za katerega je prejel vabilo 15. 9. 2020 in v njem bil opozorjen, da bo v primeru, neupravičenega izostanka sodišče lahko odredilo prisilni privod, ni odzval in svojega izostanka tudi ni naknadno upravičil. Sodišče prve stopnje se je glede na tako procesno situacijo odločilo odrediti prisilni privod, ki je 18. 1. 2021 tudi bil realiziran, v zvezi s čimer so nastali stroški, ki pa jih je glede na zgoraj citirano določbo prvega odstavka 146. člena ZP-1 dolžan kriti pritožnik, saj je on tisti, ki je povzročil potrebo po nastanku teh stroškov z neupravičenim izostankom z naroka za zaslišanje. Tako ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da naj sodišče plačilo teh stroškov naloži obdolžencu ne glede na to, ali se je pritožnik odrekel vsem nastalim stroškom, ki mu jih je s svojim ravnanjem povzročil obdolženi. Res je sicer, da pritožnik ni obdolženec, vendar gre v obravnavanem primeru za naložitev plačila krivdnih stroškov, ki jih je povzročil pritožnik in ti stroški ne morejo bremeniti obdolženca.

7. Ker je glede na zgoraj povzete ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki jih pritožnik pritožbeno ne izpodbija, odločitev sodišča prve stopnje utemeljena tako po temelju kot po višini, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo izpodbijani sklep potrdilo, saj tudi v okviru uradnega preizkusa po 159. členu ZP-1 ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti.