Jedro

Pri TV naročnini tečejo zamudne obresti od zamude plačila posameznega obroka in ne šele od vložite tožbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v zavrnilnem delu (tč. 2 izreka) spremeni tako, da se glasi: Sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr.št. VI I 997/96 z dne 8.5.1996 ostane v veljavi tudi za zakonite zamudne obresti od dneva zapadlosti vsake mesečne naročnine do vložitve tožbe v znesku 1.558,00 SIT.

Obrazložitev

S prvostopno odločbo je Okrajno sodišče v Ljubljani odločilo, da se sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr.št. VI I 997/96 z dne 8.5.1996 razveljavi za plačilo glavnice 8.907,00 SIT ter da ostane v veljavi, kjer dolžnici nalaga plačilo stroškov izvršilnega postoka.

Poleg tega ji je naložilo tudi povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 3.357,00 SIT. Sodišče prve stopnje pa je zavrnilo tisti del zgoraj navedenega sklepa, v katerem od dolžnice terja tudi plačilo zakonitih zamudnih obresti od dneva zapadlosti vsake mesečne naročnine do vložitve tožbe.

Zoper zavrnilni del sodbe se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe ZOR o zamudnih obrestih, saj je štelo RTV naročnino iz 15. člena Zakona o RTV Slovenija za primer zapadlih občasnih denarnih dajatev iz 1. odst. 279. čl. ZOR. Po navedbah pritožbe naj naročnina ne bi ustrezala navedenemu pojmu in bi bilo potemtakem treba uporabiti splošno določbo 277. čl. ZOR, ki pravi, da dolžnik, ki je v zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, dolguje poleg glavnice še obresti po obrestni meri, po kateri se v kraju izpolnitve obrestujejo hranilne vloge na vpogled. Pritožnik zato zahteva, da pritožbeno sodišče sodbo ustrezno spremeni.

Pritožba je utemeljena.

V zvezi z izpodbijanim delom sodbe ter pritožbe zoper le-tega se je postavilo vprašanje, ali je terjatev za plačilo RTV naročnine splošna denarna terjatev, za katero od trenutka zapadlosti tečejo zakonite zamudne obresti, kakor to določa 277. člen ZOR, ali pa gre v tem primeru za posebno obliko zapadlih občasnih denarnih dajatev, pri katerih tečejo zamudne obresti šele od trenutka vložitve zahtevka za njihovo plačilo pri pristojnem sodišču in katerih pravno podlago najdemo v določilu 279. čl. ZOR.

Pritožbeno sodišče je mnenja, da je prvostopno sodišče napačno tolmačilo navedene določbe. Prvi argument k tej trditvi gre iskati v gramatikalni razlagi pojma zapadlih občasnih denarnih dajatev. V primeru RTV naročnine bi stežka govorili o občasnosti in gre torej pritrditi navedbam pritožbe, ko pravi, da je to mesečna obveznost, pri kateri je dolžniku povsem jasno, kdaj le-ta zapade v izplačilo.

Poleg tega pa je treba upoštevati, da se določba o zapadlih občasnih denarnih dajatvah nahaja pod naslovom obrestne obresti in jo je treba torej tudi motriti s tega gledišča. Zakonodajalec je v določbah 279. čl. ZOR konkretiziral splošno načelo prepovedi anatocizma. Pri tem je imel v mislih obresti od zapadlih, pa ne plačanih pogodbenih ali zamudnih obresti, ki jih zakon prepoveduje. Poleg tega je k slednjim resda dodal še določbo, ki z njimi izenačuje zapadle občasne denarne dajatve. Namen zakondajalca pa je bil v tem primeru, da bi z navedenim pojmom zajel morebitne primere, ki bi bili v svojem bistvu podobni obrestnim obrestim. Bodisi, da bi bilo temu tako zavoljo neobrzdanega kopičenja dolgovanega zneska, bodisi, da bi k taki ureditvi privedli morebitni drugi razlogi. Tak razlog bi bil lahko na primer, da dolžnik ne bi mogel vedeti, kdaj je obveznost zapadla, kdaj je torej dolžan izpolniti dajatev, čeravno bi bilo to objektivno ugotovljeno. V tem gre verjetno iskati razlog za pojem občasnosti zapadlih denarnih dajatev. V prid temu, da RTV naročnina ne more soditi pod ta pravni pojem, govorita poleg tega tudi tako sodna praksa kot predlog novega Obligacijskega zakonika, ki je ta pojmovno preveč odprt in v praksi težko zamišljen pojem črtal iz določb o zamudnih obrestih. Nazadnje gre dodati le še to, da je glede na uvrstitev v ZOR-u situacija, ko naj bi bila neka terjatev zapadla občasna denarna terjatev, v svojem bistvu sorodna obrestnim obrestim, ki pa so tako ali tako izjema od splošnega pravila glede zamudnih obresti in jo gre torej tolmačiti ozko.

Glede na navedeno je torej pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo določbe materialnega prava v delu, ko je odločalo o zamudnih obrestih ter se sklicevalo na določbo 279. člena ZOR. Zato je pritožbeno sodišče na podlagi 373. čl. tč. 4. ZPP sodbo spremenilo ter uporabilo ustrezne določbe ZOR in sicer njegov 277. člen. S tem je bilo ugodeno pritožbi in je ostal sklep o izvršbi v veljavi tudi glede zamudnih obresti.