Jedro

Ker veljavnosti izvršilnega naslova v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe ni dopustno presojati, vprašanje veljavnosti pogodb, ki so jih sklepali pravni predniki pravdnih strank in so bile podlaga za vknjižbo hipoteke, v tej pravdi ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena ZPP in je odločitev o prekinitvi postopka zaradi reševanje predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) zmotna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na predlog tožeče stranke (tožnica) prekinilo postopek do pravnomočnega zaključka zadeve, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. VIII Pg 1360/2021. 2. Pritožuje se tožena stranka (toženka). Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, naj pritožbeno sodišče razveljavi sklep sodišča prve stopnje in tožnici naloži plačilo stroškov postopka. Vprašanje neveljavnosti (ničnosti) kreditne pogodbe z dne 15. 12. 2008, dodatka h kreditni pogodbi in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve v obliki notarskega zapisa z dne 19. 12. 2008 ter izbris na tej podlagi vknjiženih hipotek, ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev v tej zadevi. S tožbo zaradi nedopustnosti izvršbe lahko dolžnik namreč izpodbija zgolj dovoljenost izvršbe, ne pa obstoja in višine same terjatve. Tožnica v tožbi ni zatrjevala neveljavnosti pogodb in hipoteke. Izpodbijani sklep predstavlja neutemeljen in neobrazložen odstop od ustaljene sodne prakse. Prekinitev postopka v okoliščinah konkretnega primera ni v skladu z načeli ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter ne upošteva pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Presoje navedenih pogojev sodišče prve stopnje ni opravilo.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Toženka ima pri nepremičninah (v naravi stanovanje s kletjo in dvema parkirnima mestoma), ki jih je tožnica kupila od tretje osebe, vknjiženo hipoteko in teče zoper tožnico kot zastavno dolžnico izvršilni postopek, v katerem je podala ugovor neobstoja oziroma poplačila terjatve. Ugovor je bil zavrnjen in tožnica je v skladu z 59. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

6. Zaradi načela stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku obstoja in višine same terjatve, ki oziroma kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu, ni dovoljeno izpodbijati. Tožba po 59. členu ZIZ pa je možna samo v povezavi z ugovornim postopkom, zato tudi z njo obstoja in višine terjatve iz izvršilnega naslova ni mogoče izpodbijati, izpodbija se le dovoljenost izvršbe.1

7. Ker veljavnosti izvršilnega naslova v postopku po tožbi za nedopustnost izvršbe ni dopustno presojati, vprašanje veljavnosti pogodb, ki so jih sklepali pravni predniki pravdnih strank in so bile podlaga za vknjižbo hipoteke, v tej pravdi ni predhodno vprašanje v smislu 13. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in je odločitev o prekinitvi postopka zaradi reševanje predhodnega vprašanja (1. točka prvega odstavka 206. člena ZPP) zmotna. Tožnica je predlog za prekinitev postopka utemeljevala še z drugimi razlogi (ker je vložila ugovor plačila po izteku roka v izvršilnem postopku), ki jih sodišče prve stopnje še ni presojalo. Višje sodišče zato o utemeljenosti predloga za prekinitev postopka ni moglo dokončno odločiti, saj bi s tem strankama odvzelo pravica do kontradiktornega postopka in pritožbe. Izpodbijani sklep je moralo razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje skladno z ustaljeno sodno prakso presojati tudi smotrnost in ekonomičnost morebitne odločitve za prekinitev postopka.

8. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Gl. npr. odločbe VS RS II Ips 361/2008, II Ips 1109/2008, II Ips 642/2009, sklep VSL II Cp 2252/2009.