Jedro

Dolžnik je dolžan izpolniti obveznost iz razmerja kot le-ta glasi in v vsem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške v znesku 186,66 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča druge stopnje, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči po preteku tako določenega paricijskega roka.

Obrazložitev

1. S sodbo P 208/2020 z dne 6. 5. 2021 je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožeči stranki plačati znesek 559,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov, kot to izhaja iz izreka sodbe sodišča prve stopnje, vsebovanem v točki I. izreka. Odločilo je še o pravdnih stroških, nastalih na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je sedaj izpodbijano odločitev sprejelo v postopku v sporu majhne vrednosti in je pri tem uporabilo določbe členov 442 do 458 Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov presodilo, da je tožena stranka kot upravnik večstanovanjske hiše ..., na podlagi sklenjene pogodbe št. 138/16 v okviru opredeljenih nalog, kot izhaja iz 3. člena Pogodbe in določilom 25. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1 - stroški zbiranja rezervnega sklada, upravljanja, vzdrževanja, obratovanja, …) ter sporazumom o upravljanju storitev z MT. d.o.o. ... (za ogrevanje) zaračunala povsem upravičene zneske po vseh 12 razdelilnikih za vtoževano obdobje 1-03/2019-1/01/2020 v skupnem znesku 559,60 EUR. Sodišče prve stopnje je še ugotovilo, da so toženi stranki, kot tudi vsem ostalim uporabnikom enkrat letno v nabiralnik posredovali račune za ogrevanje z mesečno specifikacijo in so tako tudi toženi stranki to posredovali, kot je to njihova zakonska obveza. Sodišče prve stopnje je še glede na trditve toženke ugotovilo, da so ji bili posredovani delilniki toplotne energije tudi drugim uporabnikom v nabiralnike in so bili uporabniki opozorjeni na nov način posredovanja, toženka pa ni zahtevala in sporočila ustrezen e-naslov ali druge podatke, da bi ji izvajalec delitve, v skladu z določilom 3. člena Sporazuma, lahko posredoval delitev in obračun stroškov. Posredovanje obračuna lastnikom in uporabnikom in omogočanje vpogleda v podatke, ki so bili podlaga za obračun je namreč obveznost za izvajalce delitve in obračuna, ne pa tožeče stranke, kot dobavitelja toplotne energije, kot je to določeno v 21. in 22. členu Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli (Ur. l. RS, št. 61/2016 z dne 23. 9. 2016), ki je pričel veljati 24. 9. 2016 in ga je uporabilo kot materialnopravno podlago v konkretnem primeru sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je še pojasnilo zakaj zneski na položnicah, za posamezne mesece niso enaki. Ugotovilo je še, da toženka ni dopustila vstopa v stanovanje, da bi se ji namestil delilnik in se ji je tako v skladu s Pravilnikom zaračunaval količnik 3. Tožena stranka tudi zaračunanim stroškom kot takšnim s v Pravilniku določenem načinom, ni ugovarjala. Ker je tožeča stranka v postopku uspela ji je sodišče, ob uporabi določbe prvega odstavka 154. člena ZPP ter prvega odstavka 155. člen ZPP priznalo njene pravdne stroške. Te stroške je odmerilo skladno z Odvetniško tarifo, sodno takso je odmerilo skladno z Zakonom o sodnih taksah (ZST-1).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje tožena stranka. Pritožbo podaja v laični obliki, brez navedbe pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP. V pritožbi navaja, da se pritožuje zoper sodbo I P 208/2020 v celoti iz večih razlogov. Navaja, da je dobila vse podatke o upravljanju od sodišča, ne pa od upravnika, čeprav je sodišče ugotovilo, da bi ji podatke moral posredovati ravno upravnik. Krivec je upravnik, ki je do sedaj lažno prikazoval izvajalce ogrevanja. Šele leta 2018 pravi, da ima sporazum z MT ... Ima poštni nabiralnik in o vsem bi jo morali obveščati, pa jo ne. Tudi ona kot etažni lastnik mora skleniti sporazum z MT ... in zato je nimajo pravice kaznovati, ker je to nezakonito. Tega spora ne bi bilo, če bi upravnik pošteno upravljal, predvsem pa zakonito. Zahtevanega računa za fasado še do danes ni dobila. Pritožuje se tudi nad pravdnimi stroški, ki so oderuški.

3. Pritožba je bila vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila. Glede pritožbene navedbe tožene stranke, da bi jo morala tožeča stranka obveščati o vseh podatkih in sicer preko njenega poštnega nabiralnika, tožeča stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje, da je tožena stranka pri obveščanju neodzivna. Tožena stranka svojih podatkov ni nikoli sporočila, niti ni podala svojega ustreznega e-mail naslova, da bi se ji lahko javljali mesečni podatki glede delitve toplotne energije. Tožeča stranka poudarja, da so bili vsi uporabniki opozorjeni na nov način posredovanja, tožena stranka pa svojih podatkov ni nikoli posredovala ali kakorkoli zahtevala, da se ji podatki sporočijo na drugačen način. Tožena stranka se tudi nikoli ni odzvala na vabila ali se ni udeležila skupnih sestankov vseh etažnih lastnikov. Glede navajanj tožene stranke, da bi morala ona kot etažni lastnik skleniti z MT ... pogodbo in ne le tožeča stranka, pa tožena stranka navaja, da skladno z SZ-1 ni potrebno, da bi morala tudi tožena stranka skleniti sporazum z MT ... d.o.o. Tožeča stranka pojasnjuje, da je za sklenitev sporazuma pooblaščena ona, kot upravnik stavbe na naslovu ... Etažni lastniki stavbe ... so bili o sklenitvi novega sporazuma obveščeni, ter so o njem tudi odločili skladno z 29. členom SZ-1. Prav tako pa je že sodišče prve stopnje v sodbi ugotovilo, da tožena stranka veljavnosti sklenjena sporazuma ni nikoli oporekala, kar pomeni, da se je z njim v celoti strinjala. Glede računa za fasado pa navaja, da so vsi etažni lastniki prejeli račun za fasado, s strani tožene stranke pa ni bila pozvana, da ji predloži ta račun, zaradi tega so njene navedbe tudi v tem delu v celoti nelogične in neutemeljene. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo še opozarja, da so vse navedbe tožene stranke v pritožbi pritožbena novota, ki po določbi člena 452 in 453 ZPP ni dovoljena in jih sodišče druge stopnje ne sme upoštevati. Zato predlaga, da se pritožba zavrne in priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožeča stranka tožene stranke ni obveščala o vseh podatki o upravljanju in da je te podatke dobila šele od sodišča, ki pa naj bi ugotovilo, da bi ji upravnik vse te podatke moral posredovati. Navaja, da ima poštni nabiralnik in da bi jo preko tega poštnega nabiralnika morali obveščati o vsem, pa je niso. Pritožba v tem delu ni utemeljena. Sodišče je v točki 20. obrazložitve odgovorilo na te njene ugovorne trditve, ki jih je podala na prvi stopnji. Sodišče prve stopnje je zapisalo, da je toženka trdila, da ji mesečno niso bili posredovani delilniki toplotne energije, vendar pa ni z ničemer izkazala, da ji, kot je slediti zatrjevanju tožnika, ti vse do februarja 2020 niso bili posredovani v nabiralnik. Uporabniki so bili opozorjeni na način posredovanja podatkov, toženka pa ni sporočila ustrezen e-naslov ali druge podatke, da bi ji jih izvajalec delitve, skladu z določilom 3. člena Sporazuma lahko posredoval. Delitev in obračun stroškov ter posredovanje obračuna lastnikom in uporabnikom in omogočanje vpogleda v podatke, ki so bili podlaga za obračun, je namreč obveznost izvajalca delitve in obračuna, ne pa tožeče stranke kot dobavitelja toplotne energije (21. in 22. člen Pravilnika). Toženi stranki je tako kot tudi vsem ostalim uporabnikom, upravnik enkrat letno v nabiralnik posredoval račune z mesečno specifikacijo. Tako so tudi toženi stranki, kar je tudi zakonska obveza izvajalca obračuna, ki izvaja obračun celotnih stroškov za toploto na podlagi pogodbenega razmerja z upravnikom oziroma z lastniki stavbe (7. točka prvega odstavka 3. člena), le-ti bili posredovani. Izvajalec mora namreč lastniku na njegovo zahtevo, kot to izhaja iz prvega odstavka 22. člena omogočiti vpogled v vse podatke, ki so bili podlaga za obračun stroškov za toploto ali gorivo in vsako leto, kot to določa 23. člen izdelati letno poročilo o porabi in stroških za toploto oziroma gorivo ter v treh mesecih po izteku obravnavanega enoletnega obdobja zagotoviti objavo letnega poročila na oglasni deski. Tožena stranka navaja, da ima poštni nabiralnik. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje pa izhaja, da toženka ni z ničemer izkazala, da je potem, ko so bili ti podatki vse do februarja 2019 posredovani v nabiralnike in so bili uporabniki opozorjeni na način posredovanja, zahtevala ali sporočila ustrezen e-naslov ali druge podatke, da bi ji jih izvajalec delitve v skladu z določilom 3. člena Sporazuma, lahko posredoval. Tožeča stranka pa je v odgovoru na pritožbo še dodatno pojasnila, da tožena stranka komunicira zgolj in izključno preko sodišča ter se na njene pisne pozive in prošnje, ki jih je pustila v nabiralniku tožene stranke, nikoli ni odzvala, prav tako se nikoli ni udeležila skupnega sestanka vseh etažnih lastnikov. Sodišče prve stopnje je tako ugotovilo, da mora izvajalec obračuna lastniku na njegovo zahtevo kot to izhaja iz prvega odstavka 22. člena omogočiti vpogled v vse podatke, ki so bili podlaga za obračun stroškov za toploto ali gorivo in tožena stranka v pritožbi ne navaja, da je od tožeče stranke zahtevala vpogled v vse podatke, ki so bili podlaga za obračun stroškov za toploto ali gorivo. Zato pritožba v delu, ko zahteva, da bi ji upravnik kot dobavitelj energije moral vsakomesečno posredovati vse podatke, ki so bili podlaga za obračun, ni utemeljena. V tem delu pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa pritožbeno ni dovoljen, ker gre za spor majhne vrednosti. Iz odgovora na pritožbo tožeče stranke pa izhaja, da je le-ta skladno s 23. členom izdelala letno poročilo o porabi in stroških za toploto oziroma gorivo ter je v treh mesecih po izteku obravnavanega enoletnega obdobja zagotovila objavo letnega poročila na oglasni deski. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje tako izhaja, da je transparentnost podatkov tožeče stranke o načinu obračunavanja porabe in stroškov za toploto in gorivo, bila izkazana. Sodišče prve stopnje pa je še ugotovilo, da sami višini izračuna porabe toplotne energije, tožena stranka ni ugovarjala. Sodišče prve stopnje je kot del dejanske podlage ugotovilo, da ker toženka ni dopustila vstopa v stanovanje, da bi se ji namestil delilnik, ji je tako v skladu s pravilnikom bil zaračunan količnik 3. Tožena stranka tudi zaračunanim stroškom po takšnem, s pravilnikom določenem načinu, ni ugovarjala. Tožena stranka pa tudi pritožbeno ne obrazloži kako bi slabo informiranje upravnika vplivalo na to, da toplotna energija ne bi bila njej pravilno in zakonito obračunana.

6. V pritožbi tožena stranka nato navaja, da bi tudi sama kot etažni lastnik morala skleniti sporazum z MT ... Takšne navedbe v pritožbi predstavljajo pritožbeno novoto, ki po členu 337 ZPP ni dovoljena in je sodišče druge stopnje ne more upoštevati, kajti iz dosedanjega teka pravdnega postopka izhaja, da takšnega ugovora tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni podala. Sicer pa je sodišče prve stopnje v točki 16. obrazložitve zapisalo, da je iz predloženega sporazuma o opravljanju storitev izvedbe dobave in vgradnje merilnikov stroškov ogrevanja na daljinsko očitavanje in mesečne delitve stroškov za toploto v stavbi..., sklenjena pogodba med MT ... d.o.o. ... kot izvajalcem in etažnim lastnikom posameznega dela stavbe. Iz seznam P. d.o.o. kot upravnikom je razvidno, da so se etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev v stavbi na podlagi Energetskega zakona in Pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli dogovorili za način delitve stroškov za toploto, kot to izhaja iz 1. člena in sicer za določitev porabe na podlagi mesečnega odčitavanja delilnikov stroškov toplote ogrevanja, ki so nameščeni na radiatorjih za vsak posamezni del stavbe v % deležu. Iz te obrazložitve očitno izhaja, da so se tudi vsi etažni lastniki strinjali za sklenitev Sporazuma upravnika z MT ... d.o.o. ..., za kurilno sezono 2018/2019. Tožena stranka v postopku na prvi stopnji tudi ni prerekala, da ta pogodba naj ne bi bila veljavno sklenjena in zato nje kot uporabnice toplote ne zavezuje. Iz odgovora na pritožbo tožeče stranke pa izhaja, da so bili o sklenitvi novega sporazuma obveščeni vsi etažni lastniki ter so o njem tudi odločili skladno z 29. členom SZ-1. Pravilno tudi tožeča stranka v odgovoru na pritožbo navaja, da tožena stranka veljavnosti sklenjenega sporazuma ni nikoli oporekala, kar pomeni, da se je z njim v celoti strinjala. Te pritožbene navedbe tožene stranke tako niso utemeljene, prav tako pa tožena stranka ne pojasni kako bi neveljavnost tega sporazuma vplivala na dejstvo, da ne bi bila zavezana plačati storitve katere je koristila, nato pa stroškov za njih ni poravnala. Po določbi prvega odstavka 9. člena in prvega odstavka 239. člena OZ je upnik upravičen od dolžnika zahtevati izpolnitev obveznosti, dolžnik pa jo je dolžan izpolniti pošteno v vsem kot se glasi. Glede na obrazloženo je tako tožeča stranka upravičena od tožene stranke zahtevati vse kar ni poravnala, pa je koristila.

7. Sodišče prve stopnje je tako pravilno zaključilo, da je tožeča stranka kot upravnik večstanovanjske hiše ..., na podlagi sklenjene pogodbe št. 138/16 v okviru opredeljenih nalog, kot izhaja iz 3. člena pogodbe in določilom 25. člena SZ-1 ter Sporazumom o opravljanju storitev z MT ... d.o.o. ... (za ogrevanje) zaračunala povsem upravičene zneske po vseh 12 razdelilnikih za vtoževano obdobje 1 - 03/2019 do 1-01/2020 v skupnem znesku 559,60 EUR.

8. Sodišče prve stopnje je tudi materialnopravno pravilno odločilo o pravdnih stroških postopka in je vse to pravilno obrazložilo v točki 23. in 24. obrazložitve sodbe. Sodišče prve stopnje je tako tožeči stranki, ki je v postopku v celoti uspela, v skladu z veljavno Odvetniško tarifo in taksno tarifo ter potrebnostjo po prvem odstavku 155. člena ZPP priznalo vse priglašene stroške. Tožena stranka le pavšalno navaja, da so ti stroški oderuški, pri tem pa ne navede nobenega razloga za takšno trditev. Materialnopravni preizkus višine in način obračunavanja pravdnih stroškov, nastalih na prvi stopnji pa pokaže, da je sodišče prve stopnje upoštevalo Odvetniško tarifo, pravilno je upoštevalo vrednost odvetniške točke, h čemur je prištelo še 22 % DDV na odvetniške storitve ter sodno takso za postopek. Pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

9. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe člena 353 ZPP pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo vso, v sodbi citirano materialno pravo, niso se mu pripetile tiste bistvene kršitve določb postopka, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

10. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, je dolžna tožeči stranki povrniti njene pritožbene stroške za odgovor na pritožbo. Tožeča stranka je pravilno priglasila stroške za odgovor na pritožbo v višini 250 točk, kar je skladno s Tarifno številko 21/1, pravilno je tudi priglasila izdatke po 11. členu Odvetniške tarife. Sodišče druge stopnje pa njej ni priznalo odvetniške točke za posvet s stranko ter za pregled listin in druge dokumentacije, ker so te postavke vsebovane v sami tarifi za odgovor na pritožbo. Tožeča stranka je tako upravičena do 255 odvetniških točk, kar ob vrednosti odvetniške točke in 22 % DDV, skupaj znaša 186,66 EUR. Te pritožbene stroške je dolžna povrniti tožeči stranki na način kot je to odločeno v točki II. izreka sodbe sodišča prve stopnje. Ta odločitev temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s členom 165 ZPP.