Jedro

Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati ugotovljeno dejansko stanje ter dokaze, na katero je oprto in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev. Ugotovljeno dejansko stanje med drugim pomeni tudi povsem jasen in celovit izračun vseh stroškov po posameznih postavkah in nato izračun skupno priznanih stroškov. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa takšnih izračunov ni. Navedeno je samo število točk po posameznih postavkah, brez izračuna zneskov po posameznih postavkah, zato končnega izračuna stroškov ni mogoče preizkusiti. V obrazložitvi sklepa manjka tudi podatek o tem, kolikšni znesek stroškov je tožnik pravzaprav skupno uveljavljal ter kolikšno število točk in po katerih postavkah mu točke oziroma zahtevani znesek niso bili priznani ter iz katerih razlogov mu zahtevani stroški niso bili priznani, posledično pa je tako izostal tudi pravilen izračun materialnih stroškov oziroma koliko točk znaša priznanih 2 % materialnih stroškov od vrednosti storitev do 1000 točk in 1% od vrednosti nad 1000 točk, zato posledično tudi pravilnosti izračuna zneska materialnih stroškov ni mogoče preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi in se II. točka izreka sklepa Okrožnega sodišča v Krškem - organa za brezplačno pravno pomoč št. Bpp 124/2016 z dne 1. 3. 2021 odpravi ter se zadeva v tem delu vrne navedenemu organu v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 285,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka navedenega roka dalje pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom v izreku pod točko 1 tožniku na podlagi njegovega zahtevka z dne 9. 2. 2021 odmerila odvetniško nagrado in stroške zastopanja iz proračunskih sredstev, namenjenih za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: bpp) v znesku 550,08 EUR ter z izrekom pod točko 2 tožnikov predlog v presežku nad navedenim zneskom zavrnila.

2. Iz obrazložitve sklepa med drugim izhaja, da je bil odvetnik A. A., sedaj tožnik, z odločbo tožene stranke št. Bpp 124/2016 z dne 16. 5. 2016 določen za izvajanje bpp upravičencu B. B., ki mu je bil dodeljen za zastopanje na prvi stopnji v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 2004/6347, hkrati pa je bil imenovani upravičenec tudi oproščen plačila stroškov postopka. Po ugotovitvi tožene stranke je tožnik dne 9. 2. 2021 pravočasno priglasil nastale stroške storitev bpp, ki jih je opravil za imenovanega upravičenca. Tožena stranka je v nadaljevanju obrazložitve povzela tožnikovo specifikacijo opravljenih odvetniških storitev za izvedbo odobrene bpp, katere je bil deležen B. B. v zvezi z izvršilnim postopkom Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 2004/6347. Tako je tožena stranka tožniku priznala po 150 točk: - za priglasitev nadaljnjih izvršilnih stroškov dne 21. 9. 2017 po tar. št. 27/7/c Odvetniške tarife (v nadaljevanju OT); - za ponovni rubež dolžnikovih premičnin po tar. št. 27/7/c OT; - predlog za dodatno izvršilno sredstvo in predlog za priglasitev nadaljnjih izvršilnih stroškov dne 16. 7. 2018 po tar. št. 27/7/c OT; - obrazloženo vlogo z dne 9. 11. 2018 po tar. št. 27/7/c OT; -obrazloženo vlogo z dne 9. 12. 2019 po tar. št. 27/7/c OT; - 2% za materialne stroške, skupaj 18 točk po členu 13. OT. Ni pa mu priznala priglašene nagrade za dopise med odvetnikom in izvršiteljem, ker ima v tem delu priglašene materialne stroške v celoti, za vlogo z dne 16. 7. 2018 pa se odvetniku prizna ena nagrada. Tožniku je bilo tako priznano skupaj 918 točk, kar je ob upoštevanju vrednosti točke 0,60 EUR, ki je veljala v času odmere nagrade, znašalo skupaj 550,08 EUR.

3. Tožnik s tožbo izpodbija le 2. točko izreka izpodbijanega sklepa, in sicer izključno v zavrnilnem delu izpodbijanega sklepa. Meni, da mu tožena stranka določenih stroškov neupravičeno ni priznala. Navaja, da je tožena stranka z odločbo št. Bpp 124/2016 z dne 16. 5. 2026 upravičencu B. B. dodelila redno bpp za zastopanje na prvi stopnji v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 2004/6347, na podlagi katere je tožnik kot izvajalec bpp upravičen do plačila stroškov za vsa dejanja bpp, ki jih je opravil za upravičenca B. B. v navedeni izvršilni zadevi, torej v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I 2004/6347. Toženi stranki očita, da ni niti obrazložila, zakaj tožniku ni priznala priglašenih stroškov za predlog za dodatno izvršilno sredstvo z dne 16. 7. 2018 v zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani po tar. št. 27/1 OT. Tožnik predvideva, da je tožena stranka za oba predloga priznala le eno nagrado zato, ker sta oba predloga datirana z istim datumom, vendar tudi kolikor je temu tako, takšne okoliščine toženi stranki še ne dajejo pravne podlage, da šteje po vsebini različne predloge kot en predlog in temu posledično prizna zgolj eno nagrado, čeprav gre za dva različna predloga, datirana z istim datumom. V dokazne namene predlaga izvedbo dokazov z vpogledom listin in zaslišanje strank. Sodišču predlaga, naj po tako izvedenem dokaznem postopku tožbi ugodi in odpravi izpodbijani sklep v delu pod točko 2 izreka, ki se nanaša na zavrnitev stroškov nudenja brezplačne pravne pomoči. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je po pozivu sodišča na podlagi določil 38. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) predložila sodišču predmetni upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni vložila.

5. Sodišče je skladno z določili 19. člena ZUS-1 tožbo poslalo v odgovor tudi upravičencu do bpp B. B. kot stranki iz interesom, vendar imenovani v danem roku ni vložil svojega odgovora na tožbo.

K točki I izreka:

6. Tožba je utemeljena.

7. V obravnavani zadevi je predmet sodne presoje uvodoma navedeni sklep tožene stranke o predlogu tožnika za odmero odvetniške nagrade in stroškov zastopanja iz proračunskih sredstev, namenjenih za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: bpp) v znesku 550,08 EUR, vendar zgolj v delu, ki se nanaša na 2. točko izreka izpodbijanega sklepa, s katerim je tožena stranka delno zavrnila predlog tožnika, oziroma ga je zavrnila zgolj v presežku nad odobrenim zneskom 550,08 EUR. Sodišče se namreč strinja s tožnikom, da se tega sklepa v izpodbijanem delu ne da preizkusiti. Po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP) mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati ugotovljeno dejansko stanje ter dokaze, na katero je oprto in razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločitev (2. in 5. točka prvega odstavka 214. člena ZUP). Ugotovljeno dejansko stanje med drugim pomeni tudi povsem jasen in celovit izračun vseh stroškov po posameznih postavkah in nato izračun skupno priznanih stroškov. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa takšnih izračunov ni. Navedeno je samo število točk po posameznih postavkah, brez izračuna zneskov po posameznih postavkah, zato končnega izračuna stroškov ni mogoče preizkusiti. V obrazložitvi sklepa manjka tudi podatek o tem, kolikšni znesek stroškov je tožnik pravzaprav skupno uveljavljal ter kolikšno število točk in po katerih postavkah mu točke oziroma zahtevani znesek niso bili priznani ter iz katerih razlogov mu zahtevani stroški niso bili priznani, posledično pa je tako izostal tudi pravilen izračun materialnih stroškov oziroma koliko točk znaša priznanih 2 % materialnih stroškov od vrednosti storitev do 1000 točk in 1% od vrednosti nad 1000 točk, zato posledično tudi pravilnosti izračuna zneska materialnih stroškov ni mogoče preizkusiti. Ker tako obrazložitev izpodbijanega sklepa o stroških bpp, glede na navedeno, nima vseh sestavin obrazložitve po določbi 214. člena ZUP, sklepa ni mogoče preizkusiti. To predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, kar je razlog za njegovo odpravo. Podobno stališče je Upravno sodišče RS zavzelo tudi v sodbi I U 203/2016. Povedano z drugimi besedami pomeni, da tožena stranka pri izdaji izpodbijanega sklepa ni upoštevala pravil postopka iz 214. člena ZUP, kar že samo po sebi predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP, zato je bilo treba izpodbijani sklep že iz tega razloga odpraviti.

8. Glede na povedano je sodišče izpodbijani sklep odpravilo v izpodbijanem delu, torej v izreku pod točko 2, na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, ker pred izdajo izpodbijanega akta niso bila upoštevana pravila postopka in je v tem delu zadevo vrnilo toženi stranki v ponovni postopek. Tožena stranka, ki je v ponovljenem postopku skladno s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka, bo morala v ponovljenem postopku opraviti konkreten in razumljiv izračun stroškov po vseh posameznih postavkah, v katerih pri njenem prvotnem odločanju ni bilo ugodeno predlogu tožnika z dne 9. 2. 2021..

9. Sodišče je v zadevi odločilo brez oprave glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, ni sporno. V tej zadevi namreč med strankama ni sporno, da je bil tožnik z odločbo tožene stranke določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, da je opravil storitve brezplačne pravne pomoči, da je svoj predlog za povrnitev stroškov pravočasno vložil dne 9. 2. 2021, kot tudi to, katere storitve so bile opravljene in priglašene. Kadar dejansko stanje ni sporno, je zakonodajalec sodišče v prvem odstavku 59. člena ZUS-1 izrecno pooblastil, da lahko odloči tudi brez glavne obravnave. Prav tako sta se v konkretnem primeru glavni obravnavi tudi pisno odpovedali tako tožeča stranka, kakor tudi tožena stranka.

K točki II izreka:

10. Ker je sodišče tožbe ugodilo, je tožeča stranka v skladu s tretjim odstavkom 25. členom ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju: Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, zato mu je sodišče skladno z določbo drugega odstavka 3. člena citiranega Pravilnika priznalo stroške v višini 285,00 EUR. Stroške je tožena stranka dolžna povrniti v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (299. člen Obligacijskega zakonika). V skladu z določili Zakona o sodnih taksah (ZST-1) bo plačano sodno takso sodišče tožniku povrnilo po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife ZST-1).