Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Upnik je vložil predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova – notarskega zapisa, na podlagi katerega je sodišče izdalo sklep o izvršbi. Zoper njega je dolžnik vložil ugovor, v katerem je med drugim trdil, da je upnikova terjatev prenehala - uveljavljal je razlog iz 8. točke prvega odstavka 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

2. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika, zavrnilo predlog za izvršbo in ustavilo izvršilni postopek (I. točka). Nadalje je odločilo, da se sklep o izvršbi I 11/2022 z dne 16. 2. 2022 in opravljena izvršilna dejanja razveljavijo ter da se pri dveh nepremičninah, navedenih v izreku sklepa, izbriše zaznamba prej navedenega sklepa o izvršbi (II. točka). Upniku je naložilo v plačilo 689,64 EUR dolžnikovih izvršilnih stroškov v 8 dneh po vročitvi sklepa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka dalje (III. točka).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje je upnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali ugovorni razlog po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ izvršilnemu sodišču dopušča, da samo znotraj izvršilnega postopka, kljub ugotovljeni spornosti terjatve, odloči samo, brez napotitve na pravdo po 202. členu ZIZ in torej samo znotraj izvršilnega postopka, s sklicevanjem na 323. člen OZ in listine v spisu odloči, da je obveznost prenehala na podlagi novacije pravnega posla po notarskem zapisu SV 785/17? 2. Ali je naloga izvršilnega sodišča, da samo v primeru glede spora o vsebini listin opravi meritorni preizkus listin (konkretno izvensodne poravnave in Pogodbe o poslovnem sodelovanju z dne 26. 8. 2020) in ugotavlja prenehanje obveznosti z novacijo? 3. Je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo po 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ v povezavi z 323. členom OZ, ko je odločalo o konkretnem vprašanju? 4. Ali bi izvršilno sodišče glede na navedbe upnika, da prodajna pogodba za licenco, na katero se sklicuje III. člen izvensodne poravnave, dejansko ni bila sklenjena oziroma da pogodba o poslovnem sodelovanju z dne 26. 8. 2020 po vsebini ne predstavlja pogodbe o prenosu licence oziroma pravic iz intelektualne lastnine oziroma drugih premoženjskih pravic, kar kaže na spornost novo nastale obveznosti (novacija), moralo skladno z 200. členom ZIZ prekiniti izvršilni postopek ter glede na spornost terjatve izdati sklep o napotitvi na pravdo? 5. Ali je glede bodočih, pogojno dogovorjenih obveznosti, ki v času sklenitve dogovora, konkretno v izvensodni poravnavi z dne 26. 8. 2020 in Pogodbi o poslovnem sodelovanju z dne 26. 8. 2020, niso nastale – konkretno, ko torej do prenosa licence ni prišlo (III. člen izvensodne poravnave govori o sklenitvi Pogodbe o prenosu licence), sploh mogoče zaključiti, da je prišlo do prenehanja obveznosti s prenovitvijo (novacijo) ali takšen dogovor predstavlja sporazum upnika o spremembi načina izpolnitve po drugem odstavku 323. člena OZ, ki pa lahko velja poleg temeljnega dogovora, konkretno notarskega zapisa SV 785/17? Glede vseh vprašanj poudari, da gre za pomembna pravna vprašanja, povezana z načelom stroge formalne legalitete, glede katerih sodne prakse Vrhovnega sodišča ni. Navaja, da izvršilni postopek nastopi po zaključku postopkov, ko so dejstva znana, a v konkretnem primeru ni tako. Izpostavi, da obstaja še vedno veljaven notarski zapis, na drugi strani pa oba dogovora, ki naj bi predstavljala novacijo, s čimer se ne strinja. Gre torej za sporno terjatev. Opozarja na določbo 202. člena ZIZ, ki napotuje na pravdo v primeru, v katerem se znotraj postopka ugotovi spornost terjatve, do česar pride v primeru zatrjevanja prenehanja obveznosti, tudi z novacijo. Zaradi opravljene presoje listin v izvršilnem postopku, spornosti terjatve in odgovora na ugovor upnika bi sodišče moralo uporabiti določilo prvega odstavka 202. člena ZIZ in ne samo opraviti meritorne presoje. Poudarja, da je bil namen poplačila s prenosom licence opcijsko določen in pogojen s prenosom, če bi torej prišlo do sklenitve Pogodbe o prenosu licence in pravic. Prenos licence pa ni bil realiziran, zato obveznost po novi pogodbi lahko velja kvečjemu poleg prve po notarskem zapisu. Sklenjeni dogovori obstajajo poleg dogovorjene obveznosti v notarskem zapisu. Izvršilno sodišče je kršilo načelo stroge formalne legalitete v izvršilnem postopku, saj je zavzelo stališče, da sporna terjatev po izvensodni poravnavi in pogodbi o poslovnem sodelovanju obstaja ter da je prišlo do novacije pravnega posla, kar naj bi imelo za posledico, da je obveznost po notarskem zapisu prenehala. Očitek je predvsem v spornosti „novonastale terjatve z novacijo“, ki naj bi imela za posledico prenehanje terjatve iz notarskega zapisa, kar pomeni, da je izvršilno sodišče odločalo o vsebini predloženih listin in prenehanju terjatve po notarskem zapisu. Sodišče je s tem kršilo materialno pravo po 323. členu OZ in 8. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ v v zvezi z 202. členom ZIZ. Glede na spornost „novonastalih obveznosti“ in posledično prenehanje obveznosti po notarskem zapisu bi sodišče moralo napotiti na pravdo po 202. členu ZIZ in ne samo opraviti meritorne presoje pravnih aktov glede na trditve upnika, da terjatev izhaja iz notarskega zapisa – izvršilnega naslova. Izkazana je torej spornost terjatve, katere reševanje ni v domeni izvršilnega sodišča. Opozarja na to, da je sodišče presodilo le, da pogodba vsebuje elemente in ne da predstavlja licenčno pogodbo, ki je pogoj za realizacijo sklenjene izvensodne poravnave.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).