Jedro

V zadevi ni sporno, da tožeča stranka objekta, ki je predmet inšpekcijskega nadzora, ni odstranila. Iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil postopek zoper tožečo stranko, zaradi inšpekcijskega postopka nelegalne gradnje ustavljen. Inšpektor je sicer po predložitvi novega gradbenega dovoljenja uvedel inšpekcijski postopek zaradi neskladne gradnje in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da izvedena gradnja ni skladna z novim gradbenim dovoljenjem, kar v posledici tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila pristojnega gradbenega inšpektorja za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je gradbena inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor, Območna enota Koper (v nadaljevanju gradbeni inšpektor), zavrnila zahtevo za izdajo potrdila za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige, vpisane na podlagi odločbe št. 06122-2188/2016-9 z dne 24. 6. 2016. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedla, da je inšpekcijski zavezanec na prvostopenjski organ vložil predlog za izdajo potrdila za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige, ki je bila vpisana na podlagi odločbe gradbenega inšpektorja št. 06122-2188/2016-9 z dne 24. 6. 2016. V predlogu inšpekcijski zavezanec navaja, da je dne 24. 8. 2016 pridobil novo pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je pogoj za izbris zaznambe prepovedi.

2. V nadaljevanju navaja, da je gradbeni inšpektor po uradni dolžnosti na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) dne 24. 6. 2016 izdal inšpekcijskemu zavezancu A. d.o.o. inšpekcijsko odločbo, ki je dne 23. 7. 2016 postala pravnomočna. Inšpekcijski zavezanec je naknadno res pridobil novo gradbeno dovoljenje št. 351-62/2016/29 G-16/38 z dne 24. 8. 2016, ki je postalo pravnomočno 3. 10. 2016, s katerim pa, glede na ugotovitve gradbenega inšpektorja, ni v celoti legalizirano izvedeno stanje, ki je obravnavano v inšpekcijski odločbi z dne 24. 6. 2016. O navedenem je bil inšpekcijski zavezanec obveščen tudi s sklepom št. 06122-2188/2016-42 z dne 26. 1. 2017, s katerim je bila enkrat že zavrnjena njegova zahteva za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige.

3. Gradbeni inšpektor je tekom predmetnega inšpekcijskega postopka ugotovil, da obravnavani objekt ni odstranjen, zadnjič na kontrolnem inšpekcijskem pregledu 4. 5. 2018, torej pravnomočna odločba z dne 24. 6. 2016 ni izvršena, niti ni objekt v celoti usklajen z naknadno pridobljenim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, torej na terenu ni vzpostavljeno zakonito stanje. Zakonski pogoji iz drugega odstavka 159. člena ZVO-1, za izdajo potrdila za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige tako niso izpolnjeni, zato je zahtevo inšpekcijskega zavezanca, zavrnil. 4. Ministrstvo za okolje in prostor je z odločbo 0612-224/2016-28-LMJ z dne 27. 8. 2018 pritožbo tožeče stranke zoper prvostopenjski sklep, kot neutemeljeno, zavrnilo. V obrazložitvi je navedlo, da je prvostopenjski organ z inšpekcijsko odločbo št. 06122-2188/2016-131 z dne 4. 5. 2018 inšpekcijski zavezanki naložil, da mora takoj po prejemu odločbe ustaviti gradnjo spornega objekta, to je večstanovanjskega dvojčka etažnosti K+P+1+M tam navedenih dimenzij, ki ga izvaja, v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem št. 351-62/2016/29 G-16/38 z dne 24. 8. 2016 Upravne enote Izola (neskladna gradnja). Odločil je, da ustavitev gradnje velja, dokler si inšpekcijski zavezanec ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja ter da mora pri upravni enoti zaprositi za spremembo gradbenega dovoljenja v roku enega meseca po vročitvi izpodbijane odločbe. Drugostopenjski organ je pritožbo zoper inšpekcijsko odločbo z dne 4. 5. 2018, z odločbo št. 0612-10/2016-26-LMJ z dne 24. 8. 2018 kot neutemeljeno zavrnil. 5. Po presoji pritožbenega upravnega organa ni nobenega dvoma o tem, da v predmetni zadevi obveznost po inšpekcijski odločbi št. 06122-2188/2016-9 z dne 24. 6. 2016 ni bila izvršena, saj predmetni objekt ni bil odstranjen. Inšpekcijski zavezanec je sicer pridobil dne 24. 8. 2016 novo gradbeno dovoljenje, ki je pravnomočno, vendar gradnja predmetnega objekta ni skladna z novim gradbenim dovoljenjem, tako da kot taka še vedno predstavlja nedovoljeno gradnjo, zato niso podani pogoji za izdajo potrdila za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje.

6. Tožeča stranka izpodbija sklep prvostopenjskega organa iz razloga napačne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve pravil postopka, saj upravni organ v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni podal nobenega vsebinskega argumenta, o tem, da ne bi bila izvršena inšpekcijska odločba z dne 24. 6. 2016 ter nobenega argumenta, zakaj naj ne bi bil objekt usklajen z naknadno pridobljenim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem z dne 24. 8. 2016. Obrazložitev izpodbijanega sklepa je tako pomanjkljiva, da se sklepa ne da preizkusiti, s tem pa je tudi kršena pravica inšpekcijskega zavezanca do izjave, saj se ta ne more opredeliti do vseh argumentov, ki so upravni organ vodili h končni odločitvi. Iz obrazložitve izhaja, da naj bi upravni organ opravil kontrolni pregled dne 4. 5. 2018, o čemer pa inšpekcijskega zavezanca ni obvestil, niti ga ni vabil k sodelovanju pri procesnem dejanju ter mu je tako onemogočil sodelovanje v postopku. Tožeča stranka vztraja, da objekt ustreza novo izdanemu gradbenemu dovoljenju v celoti. Upravni organ ni konkretiziral, kaj naj bi bilo pri gradnji neskladno z novim gradbenim dovoljenjem, zato se tudi ne more podrobneje opredeliti do domnevnih neskladij.

7. Po ustaljeni sodni praksi je v primerih, kot je obravnavani, ko upravni organ ugotovi, da gre za nelegalno gradnjo, bistveno, da se pridobi novo gradbeno dovoljenje, ki ga je zavezanec tudi pridobil, zato bi skladno z določbo 159. člena ZGO-1 prvostopenjski organ moral po uradni dolžnosti predlagati izbris zaznambe posebne prepovedi iz zemljiške knjige. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi, postopek zoper zavezanca ustavi in izbriše zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje. Podrejeno pa, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje na prvo stopnjo drugemu inšpektorju ter mu povrne stroške postopka. V nadaljnji pripravljalni vlogi tožeča stranka prilaga strokovno mnenje, iz katerega po zatrjevanju tožeče stranke izhaja, da je sporna gradnja skladna s kasneje izdanim gradbenim dovoljenjem.

8. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovorov na tožbo pa ni podala.

9. Tožeča stranka je sodišču predlagala, da zaradi ekonomičnosti in povezanosti sodišče združi postopka, vodena pri tem oddelku pod št. III U 253/2018 in III U 254/2018. Sodišče predlogu tožeče stranke ni sledilo. Združitev postopkov v skupno obravnavo in odločanje ureja 42. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1), ki to dopušča, ko je pri oddelku sodišča odprtih več postopkov o istem predmetu. Upravna spora, za katere tožeča stranka predlaga, naj se združita v skupno obravnavo, se ne nanašata na isti predmet, saj se s tožbama izpodbijata različna upravna akta in sicer, v tem upravnem sporu sklep, s katerim je prvostopenjski organ zavrnil zahtevo za izdajo potrdila za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige, vpisane na podlagi odločbe z dne 24. 6. 2016, to je v predhodnem inšpekcijskem postopku, na podlagi 152. člena ZGO-1 izdane odločbe. V upravnem sporu III U 254/2018 pa se izpodbija odločba gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območna enota Koper št. 06122-2188/2016-131 z dne 4. 5. 2018 izdana v inšpekcijskem postopku zaradi neskladne gradnje na podlagi 153. člena ZGO-1. Za navedena akta torej ni relevantno isto stanje oziroma ista pravna podlaga. Sodišče glede na navedeno predlogu tožeče stranke za združitev postopkov ni sledilo. Sodišče pri tem dodaja, da je s sodbo III U 254/2018-24 z dne 11. 10. 2019 tožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano odločbo gradbenega inšpektorja z dne 4. 5. 2018 odpravilo ter zadevo vrnilo istemu organu v ponoven postopek.

10. Tožba ni utemeljena.

11. Na podlagi prvega odstavka 159. člena ZGO-1 odločbo, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona, pristojni gradbeni inšpektor nemudoma pošlje pristojnemu sodišču, to pa po uradni dolžnosti vpiše v zemljiško knjigo zaznambo v njej vsebovanih odredb in prepovedi ter ugotovljenih bremen po določbah tega zakona. V drugem odstavku istega člena pa je določeno, da se zaznamba iz prejšnjega odstavka izbriše v zemljiški knjigi na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpktorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje.

12. V pojem nelegalne gradnje, ki dopušča uporabo 152. člena ZGO-1 je treba šteti predvsem gradnje, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, pa so bile začete, ne da bi bilo to sploh zahtevano ali izdano (črne gradnje), oziroma da gre za gradnje, katerih končne legalizacije ni mogoče doseči. Zato se, tako kot v konkretnem primeru, zaradi vzpostavitve zakonitega stanja odredi odstranitev objekta, skupaj s temelji ter vzpostavitev prejšnjega stanja.

13. V zadevi ni sporno, da je upravni organ prve stopnje v predmetni zadevi prvotno izdal tožeči stranki v skladu z določbo 152. člena ZGO-1 inšpekcijsko odločbo št. 06122-2188/2016-9 z dne 24. 6. 2016, s katero je tožeči stranki naložil, da mora takoj po vročitvi odločbe ustaviti gradnjo objekta z ograjeno rampo, etažnosti K+P+1+M, maksimalnih tlorisnih dimenzij 35,00m krat 16,60m, na tam navedenih zemljiškoknjižnih parcelah, ter da mora navedeni objekt skupaj s temelji odstraniti v 180 dneh po vročitvi odločbe ter vzpostaviti prejšnje stanje. Navedena odločba je dne 23. 7. 2016 postala pravnomočna.

14. Iz upravnega spisa in izpodbijane odločbe nadalje izhaja, da si je tožeča stranka za sporni objekt pridobila gradbeno dovoljenje št. 351-62/2016/29 G-16/38 z dne 24. 8. 2016, ki ga je izdala upravna enota Izola. Prvostopenjski organ je v zadevi na podlagi predloženega novega gradbenega dovoljenja izdal dne 4. 5. 2018 odločbo št 06122-2188/2016-31 zaradi neskladne gradnje iz razloga, ker naj bi se predmetna gradnja izvajala v nasprotju s pogoji, določenimi z gradbenim dovoljenjem Upravne enote Izola št. 351-62/2016/29 G-16/38 z dne 24. 8. 2016 ( v nadaljevanju novo gradbeno dovoljenje) in sporno gradnjo ustavil, dokler si investitor ne pridobi spremenjenega gradbenega dovoljenja (točka I. izreka). Investitorju je naložil, da mora pri Upravni enoti Izola zaprositi za spremembo novega gradbenega dovoljenja v roku enega meseca po vročitvi odločbe (II. točka izreka).

15. Predmet odločanja v predmetni zadevi je odločanje o zavrnitvi izdaje potrdila gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi št. 06122-2188/2016-9 z dne 26. 6. 2016, s katero je bila tožeči stranki naložena odstranitev spornega objekta skupaj s temelji. V zadevi ni sporno, da tožeča stranka objekta, ki je predmet inšpekcijskega nadzora ni odstranila. Tega tožeča stranka niti ne zatrjuje niti ne dokazuje. Iz upravnega spisa tudi ne izhaja, da bi bil postopek zoper tožečo stranko, zaradi inšpekcijsksega postopka nelegalne gradnje ustavljen. Inšpektor je sicer po predložitvi novega gradbenega dovoljenja, kot je bilo že navedeno, uvedel inšpekcijski postopek zaradi neskladne gradnje in izdal odločbo, s katero je ugotovil, da izvedena gradnja ni skladna z novim gradbenim dovoljenjem, kar v posledici tudi po mnenju sodišča pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila pristojnega gradbenega inšpektorja za izbris zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje iz zemljiške knjige.

16. Ugovor tožeče stranke, da se izpodbijana odločba ne da preizkusiti, ni utemeljen. Izpodbijana odločba namreč temelji na nesporni ugotovitvi, da investitor spornega objekta skladno z inšpekcijsko odločbo ni odstranil. Iz odločbe inšpektorja z dne 4. 5. 2018 pa izhaja, da investitor objekta, ki je predmet inšpekcijskega nadzora, ni legaliziral. V času izdaje izpodbijanega akta tako niso bili podani pogoji za izdajo potrdila gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi, s katero je bila investitorju naložena odstranitev celotnega objekta. Ugovor tožeče stranke, ki se nanaša na kršitve prvega odstavka 200. člena ZUP je sicer delno utemeljen, saj sodišče dejansko ne vidi razloga, da organ k ogledu ne bi povabil tudi inšpekcijskega zavezanca. Vendar po mnenju sodišča navedena kršitev pravil postopka na samo odločitev ne more vplivati. Dejstvo je, da sporni objekt ni bil odstranjen, ter da je bila v zadevi izdana izvršljiva odločba, s katero je bilo ugotovljeno, da z izdanim novim gradbenim dovoljenjem sporni objekt ni bil legaliziran, zato ta kršitev na samo odločitev o stvari ne more vplivati. Glede na navedeno tudi ni utemeljen ugovor tožeče stranke, da je podana kršitev iz 7. točke drugega odstavka 237. člena, to je, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti.

17. Na podlagi vsega navedenega, je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. V zadevi je odločitev sprejelo brez glavne obravnave, saj temelji na dokazih, ki so bili že izvedeni v postopku izdaje izpodbijane odločbe (drugi odstavek 51. člena ZUS-1), v tožbi niso navedena nova dejstva in dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1). Dokazni predlogi tožeče stranke za izvedbo dokazov se namreč nanašajo na listine, ki so v upravnem spisu in so bile že presojane v upravnem postopku samo zaslišanje predstavnika tožeče stranke in vpogled v izvedeniško mnenje z dne 28. 1. 2019, ki je bilo pridobljeno po vložitvi tožbe in predstavlja tožbeno novoto, ki po 52. členu ZUS-1 ni dopustna, pa na samo odločitev v zadevi ne bi mogli vplivati.

18. K točki II. izreka Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.