Jedro

Ker tožnik stroškov izvedenke, za katere je založil predujem, ni priglasil ne na obravnavi, na kateri je umaknil tožbo, ne kasneje, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je polovico teh stroškov naložilo v plačilo pritožnici.

Z vložitvijo pravnih sredstev je prekinjen le paricijski rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti, ne pa tudi materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, na katerega sta vezana zapadlost terjatve in začetek teka zamudnih obresti (prvi odstavek 378. člena OZ).

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se po spremembi glasi: "Pritožbi tožeče stranke zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 10. 11. 2022 se delno ugodi in se znesek stroškov zniža za 273 EUR (na 810,34 EUR)."

II.Sicer se pritožba zavrne.

III.Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom z dne 18. 12. 2023 skladno z določili četrtega odstavka 54. člena ter četrtega in petega odstavka 53. a člena Zakona o sodiščih (ZS) odločalo o tožnikovi pritožbi1 zoper sklep sodišča prve stopnje P 553/2019 - IV z dne 10. 11. 2022, s katerim je to odločilo2, da je tožnik, ki je tožbo umaknil, na podlagi 158. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dolžan v roku 15 dni od prejema tega sklepa plačati toženki stroške postopka v znesku 1.083,84 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje. Pritožbi tožnika je delno ugodilo in sklep P 553/2019-IV z dne 10. 11. 2022 spremenilo tako, da je tožnik dolžan toženki povrniti stroške tega postopka v višini 367,64 EUR3 v roku 15 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila.

2.Zoper sklep z dne 18. 12. 2023 se po pooblaščenki pritožuje toženka. Postopek je sprožil tožnik leta 2019 z vložitvijo tožbe za spremembo varstva in vzgoje otroka. Po pridobitvi izvedeniškega mnenja z dne 5. 3. 2021, ki je bilo zanj neugodno, je tožbo dne 19. 5. 2021 spremenil v zahtevek za znižanje preživnine. Šele ko sprememba tožbe s sklepom z dne 18. 8. 2021 ni bila dovoljena, je po več kot letu dni, na naroku dne 3. 10. 2022 umaknil tožbo za predodelitev otroka, za katero tudi sicer ni bilo nobene podlage, kar je bilo potrjeno z izvedeniškim mnenjem. Sodišče ni upoštevalo določila čl. 158. ZPP v zvezi s čl. 216/1 ZNP-1 in napačno odločilo glede t. i. skupnih stroškov v zvezi z izvedenskim mnenjem. Ker v primeru umika tožbe ne pride do meritorne odločitve, ne morejo veljati določbe o odločanju o stroških po prostem preudarku. Tudi odločitev o stroških po prostem preudarku mora temeljiti na tehtnih razlogih, ob upoštevanju vseh okoliščin, ki se morajo pravično ovrednotiti. Sodišče je polovico stroškov izvedenke naložilo toženki, čeprav tožnik povrnitve stroškov na zadnjem naroku 3. 10. 2022 ni niti zahteval niti ni ugovarjal zahtevku toženke za povračilo stroškov. S tem so bila kršena določila dispozitivnosti ter pravočasnosti priglasitve stroškov. O stroških postopka sodišče (tudi) v družinskih sporih ne odloča po uradni dolžnosti, temveč na podlagi zahtevkov strank. Če tak zahtevek ni podan najkasneje na zadnjem naroku (čl. 163/3 ZPP), je prepozen.

3.Pripravljalna vloga z dne 4. 11. 2021 se ne nanaša na prvotno postavljeni zahtevek, temveč na spremenjeni zahtevek in je bila potrebna, ker je tožnik vložil spremembo tožbe in zahteval znižanje preživnine, kar ni zahtevek v korist otroka. Toženka je glede na potek postopka morala odgovoriti, saj tožnik prvotne tožbe ni umaknil takoj po pridobitvi zanj neugodnega izvedeniškega mnenja, temveč je tožbo spremenil in namesto predodelitve otroka zahteval znižanje preživnine in nadomestitev soglasja. Toženka je spremembi tožbe najprej ugovarjala v procesnem ugovoru. Sodišče o spremembi tožbe ni odločilo, toženka pa je namesto tega prejela vabilo za obravnavo in zaslišanje za dne 10. 11. 2021. Glede na tako procesno situacijo, je bilo potrebno in logično, da mora na spremembo tožbe vsebinsko odgovoriti.

4.Odločitev glede stroškov izvedenke je tudi vsebinsko napačna. Predmetni postopek ni bil v korist otroku, saj je sta bila varstvo in vzgoja že urejena v postopku P 374/2015 in ni bilo nobenih okoliščin, ki bi utemeljevale spremembo (čl. 138/4 odst. DZ), kar je bilo potrjeno tudi z izvedeniškim mnenjem. Da gre tožniku le za materialne koristi, je razvidno že iz vsebine tožbe za predodelitev, v kateri je toženki očital, da ne financira nakupov stvari za sina, ko je ta pri tožniku; da je sin več pri njem, zaradi česar ima posledično večje stroške; da si je treba stroškovna bremena porazdeliti in podobno. Tožnik se želi le izogniti plačevanju preživnine. Z neutemeljeno tožbo za predodelitev je povzročil stroške in nepotrebno obremenil otroka in mater, zato naj nosi stroške postopka.

5.Brez podlage je spremenjena odločitev glede teka zamudnih obresti. Te so bile v sklepu o stroških z dne 10. 11. 2022 priznane od poteka 15 dnevnega roka od vročitve tega sklepa. Sodišče je odločitev spremenilo tako, da tečejo šele od poteka roka, ki teče od prejema izpodbijanega sklepa dalje, čeprav to sploh ni bil predmet pritožbe in torej za tako spremembo ni bilo niti formalne podlage.

6.Tožnik na pritožbo ni odgovoril.

7.Pritožba je delno utemeljena.

8.Obravnavani postopek se je pričel pred uveljavitvijo Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1 (ta je stopil v veljavo 19. 4. 2019), zato se za odločitev o tej zadevi uporablja ZPP. Ta je določal, v bistvenem enako kot sedaj drugi odstavek 55. člena in 101. člen ZNP-1, da v sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku (413. člen ZPP). Navedena zakonska določba nalaga sodišču, da pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov upošteva vse okoliščine konkretnega primera in temeljni cilj, ki se zasleduje v teh postopkih, to je varstvo koristi otroka; šele podredno se smiselno uporabi pravilo iz 158. člena ZPP.4 Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče prve stopnje že zaradi umika tožbe upoštevati le 158. člen ZPP.5 Umik tožbe je le ena od okoliščin, ki jo sodišče upošteva pri odločanju o stroških postopka po prostem preudarku.

9.Tožnik je marca 2019 vložil tožbo zaradi predodelitve6 otroka v varstvo in vzgojo ter določitve stikov in preživnine. V postopku je bila postavljena izvedenka, ki je v mnenju z dne 5. 3. 2021 ugotovila, da se razmere niso spremenile, da predodelitev ni potrebna in da si je tudi otrok ne želi. V vlogi z dne 19. 5. 2021 je tožnik spremenil tožbo tako, da je zahteval znižanje preživnine in nadomestitev soglasja toženke za vložitev odškodninskega zahtevka za mld. A. pri Zavarovalnici B. d. d. ali za vložitev tožbe v zvezi s škodnim dogodkom z dne 21. 1. 2019. Na naroku dne 3. 10. 2022 je prvotno tožbo umaknil s pojasnilom, da glede na jasno in nedvoumno izvedensko mnenje ne pričakuje ugoditve zahtevku, poleg tega pa so okoliščine, ki so bile razlog za vložitev tožbe, v treh letih po vložitvi tožbe izzvenele. Toženka se je z umikom strinjala, vztrajala pa je pri povrnitvi stroškov postopka, ki jih je na naroku tudi priglasila (stroškovnik na list. št. 161). Tožnik je brez konkretizacije in priglasitve stroškov navedel le, da "glede stroškov, glede na naravo spora, odločitev prepušča sodišču" (list. št. 160),

10.Že uvodoma je bilo pojasnjeno, da je sodišče prve stopnje s prvim sklepom o stroških postopka odločilo na podlagi 158. člena ZPP, z izpodbijanim sklepom pa prvotno odmerjene stroške postopka (1.083,84 EUR) na pritožbo tožnika znižalo zato, ker mu je pritrdilo, da toženki ne gredo stroški za pripravljalno vlogo in za nasprotno tožbo/predlog z dne 4. 11. 2021, in da morata stroške izvedenca, za katere je predujem v celoti založil tožnik, obe stranki kriti po enakih delih, ker je bil postopek izpeljan v interesu največjih koristi skupnega mld. otroka.

11.Pritožnica se glede nepriznanja stroškov za nasprotno tožbo ne pritožuje, strinja se s stališčem sodišča prve stopnje, da bo o stroških nasprotnega predloga za zvišanje preživnine odločeno v postopku, v katerega sta bila predlog za znižanje in predlog za zvišanje preživnine izločena7.

9.Pritožbeno sporni pa so stroški za pripravljalno vlogo, ki jo je toženka vložila skupaj z nasprotnim predlogom za zvišanje preživnine. Po pregledu vloge z dne 4. 11. 2021 pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnici posebni stroški za pripravljalno vlogo ne pripadajo, saj v pretežnem delu vsebuje le navedbe glede stroškov preživljanja mld. A., ki naj bi se kvečjemu zvišali in ne znižali. Kljub nazivu "pripravljalna vloga in nasprotni predlog" gre za enotno vlogo, v kateri pritožnica odgovarja na navedbe tožnikovega predloga za znižanje preživnine, hkrati (in ne posebej) pa utemeljuje svoj predlog za zvišanje preživnine.

10.Utemeljeno pa pritožnica opozarja, da tožnik na naroku dne 3. 10. 2022 svojih stroškov postopka ni priglasil. Ker področna zakonodaja8 ne vsebuje posebnih določb glede roka za priglasitev stroškov, je treba smiselno uporabiti ZPP. O povrnitvi stroškov sodišče odloči samo na določeno zahtevo stranke (prvi odstavek 163. člena ZPP, v kateri morajo biti stroški opredeljeno navedeni (drugi odstavek 163. člena ZPP). Priglašeni morajo biti do konca obravnave, če pa gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja, pa v predlogu, o katerem naj odloči sodišče (tretji odstavek 163. člena ZPP), v primeru izdaje sklepa o ustavitvi zaradi umika tožbe pa v 15 dneh od prejema sklepa o ustavitvi postopka (sedmi odstavek 163. člena ZPP). Ker tožnik stroškov izvedenke, za katere je založil predujem, ni priglasil ne na obravnavi, na kateri je umaknil tožbo, ne kasneje, sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da je polovico teh stroškov naložilo v plačilo pritožnici.

11.Utemeljen je tudi pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom brez podlage spremenilo pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od pravdnih stroškov. V sklepu, s katerim je odločilo o pritožbi tožnika zoper prvi sklep o stroških, je namreč (namesto, da bi le znižalo znesek stroškov) ponovno določilo rok za izpolnitev obveznosti9, s tem pa tudi nov, kasnejši pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od stroškov postopka.

12.Pritožbeno sodišče primarno pojasnjuje, da je treba razlikovati med izvršljivostjo (pravnomočnostjo in iztekom paricijskega roka) in nastopom zamude (zapadlosti) stroškovne terjatve, o kateri je odločeno s sodno odločbo sodišča prve stopnje. Za zapadlost in s tem za nastop zamude s plačilom stroškov postopka je bistveno, da je stranka s to svojo obveznostjo seznanjena že s prejemom sodne odločbe sodišča prve stopnje, v konkretnem primeru je bil to sklep strokovne sodelavke. Slednja namreč pri tem nadomešča opomin po drugem odstavku 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ, na katerega zakon veže zapadlost in nastop zamude. Zavezančevi presoji je potem prepuščeno, ali bo svojo obveznost prostovoljno izpolnil že ob zapadlosti ali kasneje, z zamudo, vendar do izteka roka za njeno prostovoljno izpolnitev, ko lahko upnik zahteva tudi njeno prisilno izterjavo, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti dalje. To stališče pri tem obenem ustrezno upošteva tudi funkcijo zamudnih obresti kot civilnopravne sankcije za zamudo in položaj nasprotne stranke, ki so ji s strani sodišča prve stopnje prisojeni pravdni stroški, njihova povrnitev pa je odložena do kasnejše dolžnikove (prostovoljne) odločitve oziroma do odločitve sodišča druge stopnje, s katero je odločitev sodišča prve stopnje potrjena ali spremenjena, in posledičnega nastopa izvršljivosti te odločitve po poteku paricijskega roka.10

13.Tožnik je bil torej s svojo obveznostjo povrnitve stroškov seznanjen že s prejemom sklepa strokovne sodelavke - ti so se na podlagi (sedaj delno spremenjene) odločitve sodnice prve stopnje o pritožbi tožnika le znižali. V zamudo pa je prišel že po poteku izpolnitvenega roka, to je 15 dni po prejemu sklepa strokovne sodelavke. Z vložitvijo pravnih sredstev je namreč prekinjen le paricijski rok, ki odlaga izvršljivost obveznosti, ne pa tudi materialnopravni rok za izpolnitev obveznosti, na katerega sta vezana zapadlost terjatve in začetek teka zamudnih obresti (prvi odstavek 378. člena OZ).11

14.Zaradi navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi toženke delno ugodilo, in sicer glede polovice stroškov izvedenke (443,50 EUR) in teka zakonskih zamudnih obresti. Zaradi večje jasnosti je izpodbijani sklep spremenilo tako, da je preoblikovalo njegov izrek, in sicer tako, da je stroške v prvotnem sklepu o odmeri stroškov z dne 10. 1. 2022 (le) ustrezno znižalo12 in s tem ohranilo prvotno določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ki določa tudi začetek teka zakonskih zamudnih obresti od prisojenih stroškov.

15.Glede na delen uspeh s pritožbo in upoštevajoč odločanje po prostem preudarku (413. člen ZPP), je pritožbeno sodišče še odločilo, da toženka sama krije stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Nasprotoval je potrebnosti nekaterih priznanih stroškov toženke in sodišču še očital, da ni upoštevalo, da je sam poravnal nagrado in stroške izvedenke, ki je bila postavljena z namenom ugotavljanja dejstev, ki se nanašajo na otroka v razmerju do obeh staršev.

2Po višji pravosodni svetovalki.

3Pravilno sicer 367,34 EUR, kot je navedeno v 17. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

4Sklep VSL IV Cp 479/2020 z dne 29. 4. 2020.

5Brezpogojna uporaba prvega odstavka 158. člena ZPP ne pride v poštev (prim. sklep VSL IV Cp 628/2018 z dne 23. 3. 2018).

6Mld. A., rojen ... 2009, je bil s sodno poravnavo P 374/2015 z dne 14. 7. 2015 zaupan v varstvo in vzgojo toženki, dogovorjeni so bili stiki s tožnikom ki se je zavezal plačevati 300 EUR preživnine mesečno.

7II N 1518/2022 in II N 1597/2022, ki sta združena v skupno obravnavanje.

8ZNP-1 oziroma pred njim ZPP.

915 dni od prejema tega sklepa.

10Primerjaj sklep VSL III Ip 1396/2016 z dne 1396/2016 (7. točka obrazložitve).

11Ibidem, 8. točka obrazložitve.

12Od prvotnega zneska prisojenih stroškov (1.083,84 EUR) je odštelo stroške pripravljalne vloge in nasprotne tožbe z dne 4. 11. 2022 v skupni višini 273 EUR.

Zveza

Obligacijski zakonik (2001) - OZ - člen 299, 299/2, 378, 378/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 158, 163, 163/1, 163/2, 163/3, 163/7, 413 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 55, 55/2, 101

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.