Jedro

Med strankama ni sporno, da je v obravnavni zadevi ob začetku stečajnega postopka na dolžnikovem računu pri Banki B d. d. bilo zarubljeno dobroimetje v višini 18.956,40 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, to skladno s 3. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP pomeni, da glede denarnega dobroimetja v višini 18.956,40 EUR stečajni postopek ne vpliva na postopek izvršbe, saj se šteje, da je glede tega premoženja v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka že bila opravljena tudi prodaja premoženja. Če pa stečajni postopek ne vpliva na postopek izvršbe, to pomeni, da se postopek izvršbe ne glede na stečaj lahko nemoteno nadaljuje po določbah ZIZ.

Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče moralo postopati po določbi 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, glede na to, da je upnik v stečajnem postopku nad dolžnikom prijavil zadevno terjatev in ločitveno pravico na zarubljenem znesku 18.956,40 EUR. Pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je namreč z rubežem denarnega dobroimetja že hkrati opravljena tudi prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, zato ne pride v poštev izdaja sklepa, da ostane v veljavi ločitvena pravica za zarubljeni znesek 18.956,40 EUR, za kar se zavzema pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršilni postopek ustavilo.

2. Upnik je vložil pravočasno pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da gre v obravnavani zadevi evidentno za situacijo iz 3. točke 3. odstavka 132. člena ZFPPIPP. Sodišče v obrazložitvi sklepa najprej pravilno ugotovi, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na izvršbo v delu zarubljenih sredstev, v izreku pa izvršilni postopek kljub temu v celoti ustavi. Nato sodišče pravilno ugotovi, da se glede preostanka terjatve, za katero upnik na denarnih sredstvih ni pridobil ločitvene pravice, postopek v tem delu ustavi, nato pa kljub temu v izreku izvršilni postopek v celoti ustavi. Sodišče je tako nepravilno uporabilo materialno pravo in zmotno ugotovilo dejansko stanje, zato je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Nadalje izpodbijani sklep ne upošteva določbe 1. točke 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP. Upnik je namreč v stečajnem postopku pravočasno prijavil terjatev in ločitveno pravico za znesek 18.956,40 EUR, ki jo je stečajni upravitelj oziroma stečajno sodišče tudi priznalo. Sodišče bi zato moralo odločiti, da ostane v veljavi ločitvena pravica na zarubljenih sredstvih. Upnik tako višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ostane v veljavi ločitvena pravica za znesek 18.956,40 EUR zarubljenih denarnih sredstev pri Banki B d. d., podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Dolžnik v pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče izvršilni postopek pravilno ustavilo, ker hkrati ni razveljavilo že opravljenih izvršilnih dejanj, pa lahko taka odločitev učinkuje le za naprej, ne posega pa v že pridobljene pravice upnika. Nesporno je, da je bila upniku v stečajnem postopku pravnomočno priznana ločitvena pravica za znesek 18.956,40 EUR, z izostankom dela besedila iz 1. točke 2. odstavka 280. člena ZFPPIPP iz izreka izpodbijanega sklepa pa ni bilo v ničemer poseženo v pravice upnika. Upnikov pravni položaj je varovan že na podlagi 304. in 371. člena ZFPPIPP. Glede na navedeno dolžnik višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrže oziroma zavrne. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila v obravnavani zadevi zoper dolžnika dne 31. 3. 2014 dovoljena izvršba na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, dne 28. 11. 2016 pa je bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Nadalje je sodišče ugotovilo, da je bil dolžnikov račun pri Banki A d. d. zaprt, da je Banka B d. d. na podlagi predmetnega sklepa o izvršbi, ki ga je prejela dne 3. 4. 2014, imela ob začetku stečajnega postopka rezervirana denarna sredstva v višini 18.956,40 EUR in da je ta sredstva dne 28. 12. 2016 prenesla na stečajni račun za stečajnega dolžnika. Ker je bil sklep o izvršbi organizaciji za plačilni promet vročen pred začetkom stečajnega postopka, je sodišče štelo, da začetek stečajnega postopka ne vpliva na izvršbo v delu zarubljenih sredstev (3. točka tretjega odstavka 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Glede preostalega dela terjatve pa je sodišče ugotovilo, da upnik na denarnih sredstvih ni pridobil ločitvene pravice in je zato postopek izvršbe ustavilo (1. točka tretjega odstavka in šesti odstavek 132. člena ZFPPIPP).

6. Vpliv začetka stečajnega stečajnega postopka na začeti postopek izvršbe ureja tretji odstavek 132. člen ZFPPIPP. Če upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe z dnem začetka stečajnega postopka ustavi (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Če je upnik pred začetkom stečajnega postopka že pridobil ločitveno pravico in je bila pred začetkom stečajnega postopka v postopku izvršbe že opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, stečajni postopek na postopek izvršbe ne vpliva (3. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Pri izvršbi na dolžnikova denarna sredstva se šteje, da je bila opravljena prodaja glede denarnega dobroimetja na dolžnikovem računu ob začetku stečajnega postopka, če je bil pred začetkom stečajnega postopka ponudniku plačilnih storitev vročen sklep o izvršbi (3. točka četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Če je bila pred začetkom stečajnega postopka dovoljena izvršba na denarna sredstva pri ponudniku plačilnih storitev in ob začetku stečajnega postopka dolžnik nima denarnega dobroimetja ali je stanje denarnega dobroimetja manjše od dolžnikove obveznosti, za izterjavo katere je bila izvršba dovoljena, se z začetkom stečajnega postopka izvršba ustavi po 1. točki tretjega odstavka tega člena v delu, ki presega denarno dobroimetje stečajnega dolžnika pri ponudniku plačilnih storitev (šesti odstavek 132. člena ZFPPIPP).

7. Med strankama ni sporno, da je v obravnavani zadevi ob začetku stečajnega postopka na dolžnikovem računu pri Banki B d. d. bilo zarubljeno dobroimetje v višini 18.956,40 EUR. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje, to skladno s 3. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP v zvezi s 3. točko četrtega odstavka 132. člena ZFPPIPP pomeni, da glede denarnega dobroimetja v višini 18.956,40 EUR stečajni postopek ne vpliva na postopek izvršbe, saj se šteje, da je glede tega premoženja v postopku izvršbe pred začetkom stečajnega postopka že bila opravljena tudi prodaja premoženja. Če pa stečajni postopek ne vpliva na postopek izvršbe, to pomeni, da se postopek izvršbe ne glede na stečaj lahko nemoteno nadaljuje po določbah ZIZ. Tako sicer ni bilo podlage za nakazilo navedenega zneska 18.956,40 EUR na račun stečajnega upravitelja dolžnika, vendar pa takšno napačno ravnanje banke na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva. Glede na to in ker na drugem denarnem dobroimetju dolžnika upnik do začetka stečajnega postopka ni pridobil ločitvene pravice, je sodišče prve stopnje na podlagi 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP in šestega odstavka 132. člena ZFPPIPP izvršilni postopek pravilno ustavilo.

8. Neutemeljena je pritožbena navedba, da je prvostopenjsko sodišče izvršilni postopek napačno ustavilo v celoti. Glede denarnega dobroimetja v višini 18.956,40 EUR stečajni postopek ne vpliva na postopek izvršbe, 3. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP pa ne določa, da bi glede premoženja, na katerega stečaj ne vpliva, izvršilno sodišče moralo izdati sklep o nadaljevanju izvršilnega postopka. Izpodbijana odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka tako dejansko pomeni ustavitev izvršbe na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na katerih upnik ni pridobil ločitvene pravice, kot je mogoče razumeti tudi obrazložitev v izpodbijanem sklepu.

9. Zmotno je tudi pritožbeno stališče, da bi prvostopenjsko sodišče moralo postopati po določbi 1. točke drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP, glede na to, da je upnik v stečajnem postopku nad dolžnikom prijavil zadevno terjatev in ločitveno pravico na zarubljenem znesku 18.956,40 EUR. Pri izvršbi na denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet je namreč z rubežem denarnega dobroimetja na dolžnikovem računu že hkrati opravljena tudi prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, zato ne pride v poštev izdaja sklepa, da ostane v veljavi ločitvena pravica za zarubljeni znesek 18.956,40 EUR, za kar se zavzema pritožba. Kot navaja sam upnik, pa je bila v stečajnem postopku nad dolžnikom upniku pravnomočno priznana terjatev in ločitvena pravica na zarubljenem 18.956,40 EUR (pravnomočni sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih pravic Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St... v zvezi s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 22. 5. 2017, oba objavljena na spletni stani AJPES), kar pomeni, da bo upnik v navedenem obsegu lahko poplačan v okviru stečajnega postopka.

10. Izpodbijani sklep je tako pravilen in ker višje sodišče tudi ni našlo kakšnih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

11. Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Prav tako krije sam svoje stroške pritožbenega postopka tudi dolžnik, saj odgovor na pritožbo ni obligatorna vloga in v konkretnem primeru tudi ni prispeval k odločitvi sodišča (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).