Jedro

Po določbi 150. člena ZZK-1 je vpis lahko dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena pravica, če odločba državnega organa, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi. Ker v obravnavanem primeru delna odločba o denacionalizaciji proti nasprotni udeleženki ne učinkuje, saj ni bila stranka denacionalizacijskega postopka, sodišče prve stopnje vpisa ne bi smelo dovoliti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremni tako, da vpis ni dovoljen.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Ljutomeru zavrnilo ugovor (nasprotne) udeleženke V.K. zoper sklep, s katerim je zemljiškoknjižna pomočnica po uradni dolžnosti in na podlagi odločbe Upravne enote dovolila vknjižbo lastninske pravice na posameznem delu št. 6 v stavbi št. 2227 k.o. M. ter izbris prejšnjega imetnika, to je pritožnice.

Zoper sklep se nasprotna udeleženka pritožuje. Ponavlja, da je stanovanje, ki je predmet sklepa, v dobri veri kupila od G., pogodba je bila tudi realizirana v zemljiški knjigi. V postopku denacionalizacije nikoli ni sodelovala. Obravnavana odločba se nanaša samo na vprašanje vrnitve podržavljenega premoženja, ne pa tudi na samo lastninsko pravico, zato predlaga, da se vpis ne dovoli. Po odločbi je zavezanka za vrnitev G., kot lastnica stanovanja pa je v zemljiški knjigi vpisana pritožnica, odločba zato nanjo ne bi smela učinkovati. Izbrisna tožba, ki se je vodila pod P 1 pa je bila po predlogu tožnice umaknjena.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo vpis na podlagi delne odločbe Upravne enote, izdane zoper Gospodarsko zbornico Slovenije. Pri nepremičnini, na katero se med ostalim odločba nanaša, pa je kot lastnica vpisana V.K. Po določbi 150. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) je vpis lahko dovoljen proti osebi, v korist katere je vknjižena, če odločba državnega organa, na podlagi katere se odloča po uradni dolžnosti, učinkuje proti tej osebi. Ker delna odloča o denacionalizaciji proti V.K. ne učinkuje, saj ni bila stranka denacionalizacijskega postopka, sodišče prve stopnje vpisa ne bi smelo dovoliti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep spremenilo tako, da se vpis ne dovoli (3. točka 2. odstavka 161. člena ZZK-1).

Iz teksta delne odločbe je sicer razvidno, da je denacionalizacijski upravičenec uspel s tožbo na ugotovitev ničnosti pogodbe, na podlagi katere se je pri predmetni nepremičnini kot lastnica vpisala pritožnica. Pritožbeno sodišče zato pojasnjuje, da bo moral z izbrisno tožbo doseči, da se bo pri tej nepremičnini vzpostavilo prejšnje stanje in bo kot lastnik vpisan denacionalizacijski zavezanec, zoper katerega delna odločba učinkuje. Takrat bo tudi možna izvedba denacionalizacijske odločbe v zemljiški knjigi.