Jedro

Pritožbeno sodišče poudarja, da je kolizijski skrbnik posebna oblika skrbništva za posebni primer, zato varuje varovančeve koristi le v omejenem obsegu, kar pomeni, da so njegove naloge omejene na varstvo koristi otroka in njegovo zastopanje glede vprašanj, o katerih se odloča v konkretnem sodnem postopku. S postavitvijo kolizijskega skrbnika se omeji pravica staršev do zastopanja otrok v konkretnem sodnem postopku, saj kolizijski skrbnik v tem postopku namesto staršev zastopa mladoletnega otroka. Kolizijski skrbnik ima nalogo, da otroka na primeren način seznani s postopkom in pomenom posameznih procesnih dejanj ter v otrokovem imenu podaja trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu. Po naravi stvari lahko kolizijski skrbnik v imenu 14-letnika podaja trditve in predlaga dokaze, če z njim opravi razgovor. Zlasti pa se potreba po razgovoru pokaže, če je predlagan ukrep namestitve v zavod (175. člen DZ), kot v obravnavani zadevi, ki predstavlja hudo obliko posega države v pravico do družinskega življenja, saj mladoletnika iztrga iz domačega okolja. Kajti v skladu z 247. členom DZ se mora skrbnik pred vsakim važnejšim opravilom posvetovati z varovancem ter njegovo mnenje upoštevati, če ga je varovanec izrazil in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

Zato je napačno naziranje prvostopenjskega sodišča in kolizijske skrbnice, da je zgolj v pristojnosti kolizijske skrbnice, kdaj in če sploh bo opravila razgovor s 14 letnim otrokom, katerega namestitev v zavod predlaga CSD. Tudi izkušnje iz prakse kažejo, da kolizijski skrbniki običajno opravijo razgovor z otrokom, ki je sposoben izraziti svoje mnenje in razumeti njegov pomen ter posledice, podatki spisa pa ne kažejo, da mladoletni B. B. tega ne bi bil sposoben.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi:

"Predlogu nasprotnih udeležencev z dne 5. 5. 2025 se ugodi in se A. A., odvetnico iz ..., razreši opravljanja nalog kolizijske skrbnice v nepravdnem postopku Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu III N 14/2025."

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnih udeležencev z dne 5. 5. 2025 za razrešitev kolizijske skrbnice odvetnice A. A.

2.Zoper citirani sklep vlagata pravočasno pritožbo nasprotna udeleženca. Sklep izpodbijata v celoti iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi bistvenih kršitev določb postopka. Menita, da je odločitev prvostopenjskega sodišča napačna, saj bi kolizijska skrbnica z mladoletnim otrokom morala opraviti razgovor, zlasti z ozirom na to, da se v obravnavanem postopku odloča o ukrepu trajnejšega značaja (namestitvi v zavod) za otroka, ki je že dopolnil 14 let in je že zrel za izražanje svojega mnenja. To mnenje ima pomembno težo v postopku, kolizijska skrbnica pa se kljub razpisanemu naroku z mnenjem 14-letnika, ki ga v obravnavanem postopku zastopa, ni seznanila in z njim ni vzpostavila stika. Napačno je stališče kolizijske skrbnice, ki ga je za pravilnega štelo tudi prvostopenjsko sodišče, da je v njeni pristojnosti, kdaj bo ter ali sploh bo opravila razgovor z otrokom. Kolizijski skrbnik mora vzpostaviti stik z otrokom, da lahko sodišču predstavi njegovo mnenje in da lahko ustrezno zastopa njegove interese v postopku. Tega kolizijska skrbnica ni storila, zato je postopala malomarno in so podani pogoji za njeno razrešitev, še posebej, ker gre za tako pomembno odločitev, kot je namestitev v mladinski dom. Ne zadošča zgolj predlaganje oprave številnih poizvedb pri inštitucijah, kot je v obravnavani zadevi storila kolizijska skrbnica. Napačna je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da se kolizijska skrbnica do predloga predlagatelja še sploh ni opredelila, saj je že dne 28. 2. 2025 na sodišče naslovila odgovor na predlog predlagatelja, v vmesnem času pa že tudi podala eno pripravljalno vlogo. Nasprotna udeleženca pritožbenemu sodišču predlagata, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni na način, da postavi novega kolizijskega skrbnika oziroma podrejeno, da izpodbijani sklep razveljavi, saj ne vsebuje razlogov, zakaj bi bila postavitev kolizijskega skrbnika sploh potrebna. Priglašata pritožbene stroške.

3.Preostali udeleženci postopka na pritožbo niso odgovorili.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6.Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, je pa zmotno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7.Pregled zadeve pokaže, da je Center za socialno delo Koroška (v nadaljevanju CSD) 24. 1. 2025 na sodišče vložil predlog za namestitev 14-letnega B. B. v zavod (mladinski dom). Še preden je sodišče navedeni predlog vročilo nasprotnima udeležencema (staršema mladoletnega B. B.) v odgovor, je s sklepom z dne 27. 1. 2025 mladoletnemu B. B. za kolizijsko skrbnico postavilo odvetnico A. A. Navedeni sklep je pravnomočen (pritožba ni bila vložena). Nasprotna udeleženca sta z vlogo z dne 5. 5. 2025 predlagala razrešitev kolizijske skrbnice, pri čemer sta podala dva razloga za razrešitev, in sicer prvič, ker dvomita, da bo lahko kolizijska skrbnica uspešno zastopala in ščitila interese mladoletnega B. B., saj se kolizijska skrbnica kot odvetnica s področjem družinskega prava ne ukvarja, ter iz razloga, ker kolizijska skrbnica vse do podaje predloga za razrešitev ni vzpostavila stika z mladoletnim B. B. in opravila razgovora z njim. Sodišče prve stopnje je štelo, da sta oba razloga neutemeljena, pri čemer je pritožbeno sporen zgolj drugi razlog. Sodišče prve stopnje se je povsem strinjalo s stališčem kolizijske skrbnice, da "je v njeni pristojnosti, da oceni in presodi, če in kdaj bo opravila razgovor z mladoletnim otrokom" (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), obenem pa je na podlagi pripravljalne vloge kolizijske skrbnice z dne 1. 4. 2025 ocenilo, da kolizijska skrbnica svoje delo opravlja strokovno in z veliko mero odgovornosti (12. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa), zato je predlog nasprotnih udeležencev za razrešitev kolizijske skrbnice zavrnilo.

8.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev sicer materialnopravno pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 254. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ), skladu s katerim so pogoji za razrešitev kolizijskega skrbnika podani, če pri opravljanju skrbniških obveznosti ravna malomarno ali s svojim delom ogroža varovančeve koristi (9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Vendar pa ni mogoče pritrditi naziranju sodišča prve stopnje in kolizijske skrbnice, da je v pristojnosti kolizijske skrbnice, "da oceni in presodi, če in kdaj bo opravila razgovor z mladoletnim otrokom".

9.Pritožbeno sodišče poudarja, da je kolizijski skrbnik posebna oblika skrbništva za posebni primer, zato varuje varovančeve koristi le v omejenem obsegu, kar pomeni, da so njegove naloge omejene na varstvo koristi otroka in njegovo zastopanje glede vprašanj, o katerih se odloča v konkretnem sodnem postopku. S postavitvijo kolizijskega skrbnika se omeji pravica staršev do zastopanja otrok v konkretnem sodnem postopku, saj kolizijski skrbnik v tem postopku namesto staršev zastopa mladoletnega otroka. Kolizijski skrbnik ima nalogo, da otroka na primeren način seznani s postopkom in pomenom posameznih procesnih dejanj ter v otrokovem imenu podaja trditve, predlaga dokaze in se izreka o procesnem gradivu. Po naravi stvari lahko kolizijski skrbnik v imenu 14-letnika podaja trditve in predlaga dokaze, če z njim opravi razgovor. Zlasti pa se potreba po razgovoru pokaže, če je predlagan ukrep namestitve v zavod (175. člen DZ), kot v obravnavani zadevi, ki predstavlja hudo obliko posega države v pravico do družinskega življenja, saj mladoletnika iztrga iz domačega okolja. Kajti v skladu z 247. členom DZ se mora skrbnik pred vsakim važnejšim opravilom posvetovati z varovancem ter njegovo mnenje upoštevati, če ga je varovanec izrazil in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.

10.Zato je napačno naziranje prvostopenjskega sodišča in kolizijske skrbnice, da je zgolj v pristojnosti kolizijske skrbnice, kdaj in če sploh bo opravila razgovor s 14 letnim otrokom, katerega namestitev v zavod predlaga CSD. Tudi izkušnje iz prakse kažejo, da kolizijski skrbniki običajno opravijo razgovor z otrokom, ki je sposoben izraziti svoje mnenje in razumeti njegov pomen ter posledice, podatki spisa pa ne kažejo, da mladoletni B. B. tega ne bi bil sposoben.

11.Pritrditi je pritožbi, da se je sodišče prve stopnje v 11. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa nekritično sklicevalo na odgovor kolizijske skrbnice na predlog za njeno razrešitev (povzet v 3. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa), saj podatki spisa kažejo, da ne drži navedba kolizijske skrbnice, da se do predloga predlagatelja še ni opredelila, zato razgovora z mladoletnim otrokom še ni opravila. Kajti pregled spisa pokaže, da je že dne 28. 2. 2025 na sodišče naslovila odgovor na predlog predlagatelja, v vmesnem času pa že tudi podala eno pripravljalno vlogo (in sicer dne 1. 4. 2025).

12.Glede na to, da so od postavitve kolizijske skrbnice do odločitve o predlogu za njeno razrešitev minili več kot trije meseci, v tem obdobju pa je kolizijska skrbnica, ne da bi opravila razgovor z otrokom, odgovorila na predlog predlagatelja ter podala pripravljalno vlogo, pritožbeno sodišče ocenjuje, da je ravnala malomarno. To velja zlasti z ozirom na to, da je v obravnavani zadevi predlagan ukrep namestitve mladoletnega B. B. v zavod, kar predstavlja hudo obliko posega države v pravico do družinskega življenja, zato opravo razgovora narekuje že določba 247. člena DZ, kot pojasnjeno zgoraj. Zato tudi ni mogoče pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da oprava razgovora ni potrebna in da zadošča, da je kolizijska skrbnica dne 1. 4. 2025 na sodišče vložila pripravljalno vlogo, v kateri je predlagala številne poizvedbe pri institucijah (11. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). To pomeni, da so izpolnjeni pogoji za razrešitev kolizijske skrbnice.

13.Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je kolizijsko skrbnico razrešilo (3. točka 365. člena ZPP).

14.V nadaljnjem postopku bo sodišče prve stopnje kritično presodilo, ali so v obravnavani zadevi sploh podani pogoji za postavitev druge kolizijske skrbnice (kar med drugim v pritožbi predlagata nasprotna udeleženca). Pri tem bo upoštevalo stališča sodne prakse in pravne teorije da sodišče mladoletnemu otroku, ki je materialni udeleženec postopka, postavi kolizijskega skrbnika le v naslednjih primerih:

-če se tekom postopka izkaže, da gre za tako hud konflikt med staršema, ki postopek za varstvo koristi otroka izkoristita za nasprotovanje drug drugemu brez upoštevanja, kaj bi bilo v korist otroka, oziroma brez sposobnosti uvida, da otroku nastaja huda škoda;

-če oceni, da je nasprotje interesov med staršema in otrokom tako hudo, da sodišče samo ob sodelovanju in pomoči izvedenca in CSD ne more zadostno zavarovati koristi otroka, ali

-če se v postopku odločanju o predlogu za namestitev mladoletnega otroka v zavod starša s predlaganim ukrepom strinjata, saj v takem primeru med njima in otrokom obstaja nasprotje interesov.

15.To pomeni, da kolizijskega skrbnika ni mogoče določiti kar po avtomatizmu v vsakem družinskem postopku (ki je sicer pogosto konflikten). Restriktivnost pri postavljanju kolizijskega skrbnika otroku je potrebna zlasti zato, ker država s tem poseže v ustavno varovane pravice in dolžnosti staršev (t.j. pravico do zastopanja mladoletnega otroka v sodnem postopku) oziroma v pravico do družinskega življenja (54. člen Ustave Republike Slovenije), pri čemer Ustava vzpostavlja domnevo, da so otrokovi starši tisti, ki so prvenstveno in najbolj zavezani varovati otrokovo korist. Posegi države v družinsko življenje pa so dopustni le, če prestanejo (družinskim postopkom prilagojen) test sorazmernosti, to je, če imajo podlago v zakonu, če zasledujejo legitimen cilj in če jih je mogoče šteti za nujne v demokratični družbi.

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na ugotovitvi, da je bila predmet pritožbenega preizkusa vmesna procesna odločitev (šesti odstavek 163. člena DZ).

-------------------------------

9.M. Končina Peternel, nav. delo, stran 122; J. Murgel, T. Oštir, Z. Stankić Rupnik, S. Pecin, Priporočila za učinkovitejše zagotavljanje največje otrokove koristi v civilnih sodnih postopkih v Sloveniji, Skupni projekt Evropske unije in Sveta Evrope, 18. september 2024, str. 28 (https://rm.coe.int/legal-analysis-slovenia-juvenile-proceedings-slo/1680b1d044).

10.Drugače je, če je mladoletni otrok formalni udeleženec postopka (npr. v očetovskih sporih). V takem primeru mu je vedno treba postaviti kolizijskega skrbnika (glej M. Končina Peternel, nav. delo, stran 121-122).

11.VSL sklep IV Cp 1483/2024 z dne 07.11.2024.

12.VSL sklep IV Cp 1483/2024 z dne 07.11.2024.

13.V skladu z drugim odstavkom 8. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin se javna oblast ne sme vmešavati v izvrševanje pravice do družinskega življenja, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato da se prepreči nered ali zločin, da se zavaruje zdravje ali morala ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi. Glej tudi npr. odločbo US RS Up-735/24-15 z dne 12. 6. 2025, 9. točka obrazložitve.

Zveza: