Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če je bil ugovor tretjega pravnomočno zavrnjen, potem mora tretja udeleženka upniku povrniti stroške, ki so mu nastali zaradi odgovora na njen ugovor ne glede na to, da je kasneje v pravdi na nedopustnost izvršbe uspela.
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (v 3. točki izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. I 2412/96 z dne 05.07.2000 na dolžnikove premičnine (1. točka izreka), dolžnikov predlog za odlog izvršbe zavrglo (2. točka izreka), tretji udeleženki V. Z. pa naložilo, da upniku povrne 29.250,00 SIT ugovornih stroškov z zakonskimi. zamudnimi obrestmi od dneva odmere sodišča dalje do plačila.
Proti 3. točki izreka takšnega sklepa se je pritožila tretja udeleženka. V pritožbi je navedla, da je v pravdnem postopku s tožbo v celoti uspela, saj je bilo razsojeno, da je izvršba s prodajo zarubljenih premičnin nedopustna, kar pomeni, da upnik s svojim odgovorom na ugovor ni uspel oziroma je bil slednji neutemeljen. Upniku zato ne gredo stroški odgovora na ugovor. Prvostopno sodišče pa tudi sicer vse dosedaj ni odločilo niti o njenih priglašenih stroških za sestavo ugovora, s katerim je v celoti uspela, kot se je pokazalo v pravdnem postopku. Zaradi navedenega je predlagala, da sodišče druge stopnje njeni pritožbi ugodi in ji prizna priglašene pritožbene stroške.
Pritožba ni utemeljena.
V tej zadevi je sklepu o izvršbi poleg dolžnika kot tretja udeleženka izvršilnega postopka ugovarjala tudi njegova žena. V ugovoru je zatrjevala lastninsko pravico na zarubljenih stvareh (šivalnem stroju in osebnem avtomobilu), upnik pa je njenemu ugovoru nasprotoval, zaradi česar je bil ta zavrnjen, tretja pa je lahko v roku 30 dni po pravnomočnosti sklepa o ugovoru začela pravdo za ugotovitev, da je izvršba s prodajo osebnega avtomobila in šivalnega stroja nedopustna.
Tretja udeleženka in upnik sta priglasila stroške, ki sta jih imela z vložitvijo ugovora in odgovora na ugovor, prvostopno sodišče pa jih je na podlagi ugovornega uspeha v plačilo naložilo tretji, kar je pravilna odločitev, saj z ugovorom v izvršilnem postopku ni uspela (I. odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ, in s V. odstavkom 38. člena ZIZ). Njen ugovor je bil namreč pravnomočno zavrnjen in ker je povrnitev stroškov izvršilnega postopka treba ločevati od povrnitve pravdnih stroškov, njen kasnejši uspeh v pravdi na nedopustnost izvršbe na povrnitev izvršilnih stroškov po presoji drugostopnega sodišča ne more vplivati. Tudi sicer je ugovor tretjega pravno sredstvo, ki je predvideno le v izvršilnem postopku, zato je njegov uspeh odvisen od tega, ali mu upnik nasprotuje ali ne (65. člen ZIZ), od tega pa je nadalje odvisna tudi povrnitev ugovornih stroškov. V konkretnem primeru je do takšnega nasprotovanja prišlo, zato tretja udeleženka v samem izvršilnem postopku z ugovorom ni mogla uspeti. V takem primeru ni naloga izvršilnega sodišča, da presoja njegovo (ne)utemeljenost, temveč je to stvar pravdnega sodišča, če tretji sproži pravdo za nedopustnost izvršbe, kar tretji udeleženki ne daje pravice do povrnitve njenih ugovornih stroškov, ki so stroški izvršilnega postopka, hkrati pa jo na podlagi zgoraj citiranih določil ZPP in ZIZ neuspeh zavezuje k povrnitvi stroškov nasprotne stranke. Pri tem sodišče druge stopnje zgolj dodaja, da ni res, da o njenih stroških ugovornega postopka ni bilo odločeno, saj iz odločitve prvostopnega sodišča, ko je tretji naložilo, da zaradi svojega neuspeha z ugovorom povrne stroške, ki so zaradi tega nastali upniku, smiselno izhaja tudi odločitev o njenih ugovornih stroških in sicer, da jih je dolžna trpeti sama.
Zaradi vsega navedenega je tako pritožba tretje udeleženke zoper stroškovno odločitev prvostopnega sodišča neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in v izpodbijanem delu (v 3. točki izreka) potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).
Ker pritožnica v tem postopku ni uspela, sama trpi svoje pritožbene stroške (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).