Jedro

V zadevah inšpekcijskih ukrepov, za kar gre v obravnavani zadevi, je namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa.

Izrek

I. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrne.

II. Odločitev o stroških postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Dosedanji tek postopka

1. Tožnik je vložil tožbo zoper delno odločbo prvostopenjskega organa (izpodbijana odločba), s katero mu je ta naložil, da mora takoj po vročitvi te odločbe ustaviti gradnjo objekta A reciklažnega skladiščno predelovalnega poslovnega centra ... za predelavo in odstranjevanje nevarnih odpadkov, skupnih tlorisnih dimenzij 48,50 x 98,00 m, višine 12 m, etažnosti P+1, ki se nahaja na parc. št.... (1. točka izreka); da mora v roku 360 dni od vročitve te odločbe na lastne stroške odstraniti nelegalne dele objekta A, ki so bili po požaru s 15. 5. 2017 nad temeljno talno ploščo zgrajeni na novo brez gradbenega dovoljenja in jih je organ konkretno navedel (2. točka izreka). V 3. točki izreka je odločil, da se bo v primeru neizpolnitve v 1. in 2. točki izreka odrejenih obveznosti začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah ali s prisilitvijo; v 4. točki izreka, da za nelegalno gradnjo iz 1. točke izreka te odločbe veljajo prepovedi izvedbe komunalnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi, njegove uporabe ali opravljanja gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem ter promet z njimi ali z zemljiščem, na katerem je in sklepanje drugih pravnih poslov; v 5. točki izreka, da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom in v 6. točki izreka, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve.

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo v inšpekcijskem postopku ugotovljeno, da je tožnik kot inšpekcijski zavezanec in investitor gradnje na predhodno legalnem objektu A brez gradbenega dovoljenja izvedel gradbene posege, s katerimi je bil objekt delno odstranjen ter na novo zgrajen.

3. Drugostopenjski organ je izrek izpodbijane odločbe v 1. točki na koncu stavka spremenil tako, da je konkretno navedel, na katere dele objekta A nad temeljno talno ploščo se ustavitev gradnje tega objekta, naložena v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, nanaša. V ostalem je tožnikovo pritožbo zavrnil. Povzetek bistvenih navedb v tožbi, zahtevi za izdajo začasne odredbe in odgovoru stranke z interesom

4. Tožnik vlaga tožbo iz vseh treh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Postopkovno uveljavlja neobrazloženost izpodbijane in pritožbene odločbe, neizvedbo vseh predlaganih dokazov, uporabo tujega jezika pri izvedbi dejanj v postopku ter neizkazanost pravnega interesa Občine ... za udeležbo v tem postopku. Uveljavlja tudi nedopusten poseg v pravico do enakega varstva pravic, do zasebne lastnine in do svobodne gospodarske pobude. Zmotno uporabo materialnega prava ter zmotno oziroma nepopolno ugotovitev dejanskega stanja utemeljuje s trditvami, da delna rekonstrukcija nelegalnega dela objekta A po požaru predstavlja nujno gradnjo po četrtem odstavku 1. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1).

5. Hkrati s tožbo vlaga zahtevo za izdajo začasne odredbe, v kateri sodišču predlaga, naj odloži izvršitev 2., 3. in 4. točke izreka izpodbijane odločbe do pravnomočne odločitve o tožbi v tem upravnem sporu. Zahteva tudi povrnitev stroškov tega postopka.

6. V razlogih zahteve navaja, da v legalnem delu objektu A sedaj v celoti opravlja svojo edino poslovno dejavnost, to je prevzem, skladiščenje, predelavo in obdelavo odpadkov oziroma pripravo za obdelavo in transport takšnih odpadkov v tujino. Legalnega dela objekta A ne bo mogel uporabljati v času izvršitve 2. oziroma 4. točke izreka izpodbijane odločbe. Tako mu bo v primeru njene izvršitve nastala težko popravljiva škoda, ki se odraža v izgubi poslovnih partnerjev oziroma strank, pogodbenih terminov pri tujih sežigalnicah in stečaju podjetja.

7. V zvezi z dostopom do legalnega dela objekta A navaja, da južne (legalno zgrajene) strani objekta A brez dostopa s in preko severne strani objekta A ni mogoče uporabljati in na južni strani objekta A ni mogoče opravljati poslovnih dejavnosti. Na drugačen način ("okoli objekta") svoje dejavnosti ne more opravljati. Zaradi navedenega ne more uporabljati niti pisarniških prostorov v prvi etaži. V celotnem času odstranitvenih del na nelegalnem delu objekta A, to je vsaj štiri do šest mesecev, tako de facto za predelavo odpadkov ne bo mogel uporabljati niti legalnega dela objekta A. 8. Glede nastanka težko popravljive škode poudarja, da vsi njegovi poslovni prihodki temeljijo na prevzemu nevarnih in nenevarnih odpadkov ter da nezmožnost obdelave odpadkov zanj predstavlja izpad celotnih prihodkov za več mesecev. Kljub nezmožnosti poslovanja mu bodo v navedenem obdobju nastale obveznosti v mesečni višini vsaj 250.000,00 EUR, v zvezi s čimer se sklicuje na priloženi izkaz poslovnega izida za leto 2019, ki ga delno povzema. Opozarja tudi na obveznost vračanja posojila v mesečni višini vsaj 51.000,00 EUR ter na stroške varovanja in obratovanja objekta, prav tako približno 50.000,00 EUR mesečno. V navedeno je treba všteti tudi obveznost iz naslova posojila lastnika v višini 2.000.000,00 EUR, ki jo mora tožnik redno servisirati in koriščen limit v višini 600.000,00 EUR. Ker je po požaru vsa svoja finančna sredstva investiral v popožarno sanacijo objektov A, B in C, v primeru, da preneha prejemati denarni tok iz opravljanja svoje dejavnosti, že po nekaj tednih ne bo mogel več financirati svojega nadaljnjega obstoja, saj ne bo mogel plačati niti obratovalnih stroškov niti plač zaposlenih. Kapitalskih rezerv nima več. V primeru izvršitve izpodbijane odločbe bo tako izgubil celoten denarni tok in postal trajno nelikviden, kar bo povzročilo njegov stečaj.

9. V primeru nezmožnosti nadaljnjega opravljanja dejavnosti bo izgubil tudi (praktično) vse svoje poslovne partnerje – stranke ter pogodbene termine pri tujih sežigalnicah, ki so neločljivo povezani z zmožnostjo njegovega poslovanja. Več kot 65 % nevarnih odpadkov namreč obdela na način, da jih pripravi za transport in jih odpelje v tuje sežigalnice, ki poskrbijo za njihovo odstranitev.

10. Meni, da se tudi ob tehtanju sorazmernosti izkaže, da začasna odložitev izvršitve izpodbijane odločbe ne pomeni pretiranega posega v zahtevo po zagotavljanju skladne prostorske ureditve, sploh pa ne pomeni posega v zahtevo po zagotavljanju zdravega in varnega okolja. Objekt A kvečjemu prispeva k višji stopnji varstva okolja oziroma zagotavljanja zdravega življenjskega okolja. Izpostavlja tudi, da njegovo nemoteno poslovanje pomeni zmožnost nemotenega delovanja številnih javnih ustanov in industrije. Zato javna korist in korist stranke z nasprotnim interesom v primeru začasnega zadržanja izpodbijane odločbe ne bo nesorazmerno prizadeta.

11. Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe vročilo v odgovor toženki in stranki z interesom Občini ...

12. Toženka na zahtevo za izdajo začasne odredbe ni odgovorila.

13. Stranka z interesom v odgovoru predlaga, naj sodišče predlog kot neutemeljen zavrne. Glede vsebinskih pogojev za izdajo začasne odredbe navaja, da je tožnik nezakonito zgradil najmanj 75 % na novo zgrajenega objekta A ter da ni predložil nobenih dokazov, ki bi utemeljeno in prepričljivo izkazovali, da nima dostopa do manjšega dela objekta A in bi od tam lahko neposredno odvažal odpadke, da za izvajanje dejavnosti v manjšem delu objekta A res potrebuje celoten preostali del objekta A ter da lahko v manjšem delu objekta A res v celoti in še posebej zakonito in v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem izvaja svojo gospodarsko dejavnost. 14. Izpostavlja tudi, da bi moral tožnik po požaru za novozgrajeni objekt A pridobiti poleg gradbenega dovoljenja tudi uporabno dovoljenje, ki ga nima. Celoten objekt A in vsak njegov posamezen del zato ne izpolnjujeta bistvenih zahtev in ne smeta samostojno obratovati. Podaja tudi trditve v zvezi s prizadetostjo javne in svoje koristi, ki naj bi jo povzročila izdaja začasne odredbe.

K I. točki izreka

15. Zahteva za izdajo začasne odredbe ni utemeljena.

16. Pogoji za izdajo odložitvene začasne odredbe, kakršno predlaga tožnik, so določeni v drugem odstavku 32. člena ZUS-1. Po tej določbi sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank.

17. Odločanje o začasni odredbi zahteva restriktiven pristop, kar pomeni, da sodišče praviloma odloča samo na podlagi navedb iz zahteve za izdajo začasne odredbe in podatkov, ki se nahajajo v sodnem spisu. V takih okoliščinah je trditveno in dokazno breme za navajanje razlogov na tožniku, ki mora to breme izpolniti že v zahtevi za izdajo začasne odredbe.

18. Temeljni pogoj za izdajo začasne odredbe je obstoj težko popravljive škode, ki mora biti opredeljena z navedbo konkretnih posledic, ki izvirajo iz izvršitve izpodbijanega upravnega akta, hkrati pa mora tožnik izkazati tudi, da je ta škoda zanj težko popravljiva. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebina se ugotavlja v vsakem primeru posebej.

19. Iz upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča1 izhaja, da je v zadevah inšpekcijskih ukrepov, za kar gre v obravnavani zadevi, namen začasne odredbe v zagotovitvi varstva pred škodo, ki presega to, ki po naravi stvari spremlja izvršitev določenega ukrepa. Upoštevna je torej le škoda v obliki negativnih posledic naloženega ukrepa, ki izhajajo iz tožnikovih razmer, torej ob upoštevanju njegovih subjektivnih okoliščin.

20. Škodo v navedenem smislu tožnik zatrjuje z navedbami, da mu bo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe, to je prepovedi uporabe in odstranitve nelegalnih delov objekta A (2. in 4. točka izreka izpodbijane odločbe), onemogočen dostop do legalnega dela objekta A, v katerem v celoti opravlja svojo edino poslovno dejavnost, to je predelavo odpadkov, in zaradi česar naj bi mu nastala škoda v obliki izgube poslovnih partnerjev (strank) in pogodbenih terminov pri tujih sežigalnicah ter posledično v obliki stečaja.

21. Stranka z interesom ugovarja tožnikovi navedbi, da svojo edino dejavnost opravlja izključno v legalnem delu objekta A, kar utemeljuje s tem, da legalni del zgrajenega objekta A predstavlja zgolj manjši del tega objekta (25 %), njegov nelegalno zgrajeni del pa kar 75 % ter da legalno zgrajeni del objekta v naravi večinoma predstavlja skladiščne bokse, medtem ko se drobilnik, mešalec, mlin, mobilni sesalec in vsi drugi bistveni elementi nahajajo v nelegalnem delu objekta A. Vendar sodišče ugotavlja, da trenutno stanje zadeve takšnega zaključka ne omogoča, niti to ni pravno pomembno za odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe, kot bo podrobneje ponazorjeno v nadaljevanju tega sklepa.

22. Sodišče je tako po vsebini presodilo tožnikove navedbe, s katerimi utemeljuje, da bo zaradi izvršitve izpodbijane odločbe onemogočen dostop do legalnega dela objekta A in s tem opravljanje njegove edine dejavnosti v tem (legalnem) delu objekta, zaradi česar naj bi mu nastala težko popravljiva škoda.

23. Onemogočeno uporabo legalnega dela objekta A v času odstranjevanja nelegalnega dela tega objekta tožnik utemeljuje z navedbami, da objekt A v naravi predstavlja stavbo - skladišče, ki je zaprto s treh strani, in sicer z juga, vzhoda in zahoda ter da je s severne strani ta objekt delno odprt. Za (med drugim) ta del objekta A (gre za del med osmi -5 do 2) je prvostopenjski organ odločil, da je nelegalen. Tožnik poudarja, da preko "odprte strani" objekta A v celoten objekt A vozijo viličarji in drugi delovni stroji ter zatrjuje, da se do južne strani objekta A dostopa s in preko severne strani tega objekta. Navaja, da je iz priloženega tlorisa jasno razvidno, da obstaja med nosilnimi stenami objekta A (med osmi -2 do 1 / C) koridor za prehod med severnim in južnim delom objekta ter da celotni predmetni koridor (območje med osmi -2 do 1 / A do E) skladno z izpodbijano odločbo predstavlja nelegalno gradnjo. Do južnega dela objekta se sicer po navedbah tožnika da dostopiti, vendar so ti vhodi namenjeni za delavce (na primer jedilnica, garderoba, laboratorij, pisarne), kar je jasno razvidno iz priloženega tlorisa, kjer so vrisana vrata za vstop oseb (na primer območje med osmi 4 - 5 - 7 / D do E). Do južne strani objekta A vodi cesta, vendar ta ni namenjena premikanju težke delovne mehanizacije in preko nje ni mogoče opravljati delovnih procesov. Do južnega dela objekta A je mogoče dostopiti z avtomobilom, ne pa s tovornjakom, cisterno in/ali nakladalcem, kar vse tožnik vsakodnevno in neprestano ter nujno potrebuje za opravljanje svojih poslovnih dejavnosti. Zatrjuje torej, da južne strani objekta A brez dostopa s in preko severne strani objekta A ni mogoče uporabljati in na južni strani objekta A ni mogoče opravljati poslovnih dejavnosti.

24. S takšnimi navedbami tožnik po presoji sodišča ni izkazal vzročne zveza med odstranitvijo nelegalnega dela objekta A in nezmožnostjo uporabe legalnega dela objekta A, saj jih ni konkretiziral oziroma pojasnil. Njegove trditve so tako ostale le na splošni ravni, ki ne omogoča vsebinskega preizkusa.

25. Iz tožnikovih navedb pa ne izhaja niti, da nima nobene možnosti ureditve (zakonitega) alternativnega dostopa do legalno zgrajenega dela objekta A za ceno oziroma stroške, ki mu ne bi povzročili težko popravljive škode. Nezmožnosti ureditve dostopa za čas, ko bo vzpostavljal zakonito stanje v zvezi z nelegalno zgrajenim delom objekta A, namreč tožnik sploh ne zatrjuje ter tudi ne trdi, da bi mu z vzpostavitvijo takšnega alternativnega dostopa nastala težko popravljiva škoda. Brez konkretnih navedb s tem v zvezi pa so ostale njegove trditve o nemožnosti dostopa do legalno zgrajenega objekta A v času odstranitvenih del povsem nekonkretizirane in s tem pavšalne.

26. Tako tudi njegovo sklicevanje na priloženo izjavo direktorja ter na priloženi tloris ne morejo spremeniti odločitve, saj ne presegajo prej povzetih pavšalnih tožnikovih navedb v tožbi in zahtevi za izdajo začasne odredbe s tem v zvezi, niti se ne nanašajo na (ne)možnost ureditve alternativnega dostopa do legalno zgrajenega dela objekta A. 27. Po povedanem tožnik s svojimi navedbami ni verjetno izkazal neposredne vzročne zveze med odstranitvijo nelegalno zgrajenega dela objekta A in zatrjevano škodo, ki naj bi bila posledica nezmožnosti opravljanja dejavnosti v legalnem delu objekta A. To zadostuje za sklep, da ni izkazal temeljnega pogoja za izdajo začasne odredbe, to je težko popravljive škode. Sodišče zato ni presojalo ostalih navedb v zahtevi, s katerimi utemeljuje nastanek in naravo zatrjevane škode v obliki izgube poslovnih partnerjev - strank, izgube pogodbenih terminov pri drugih sežigalnicah in stečaja.

28. Ker sodišče opravi presojo sorazmernosti z vidika prizadetosti javne koristi ter koristi morebitnih nasprotnih strank le v primeru, če je navedeni temeljni zakonski pogoj za izdajo začasne odredbe izpolnjen, ta pa v tem primeru ni izpolnjen, je zato brez nadaljnje presoje trditev o prizadetosti javne koristi zahtevo za izdajo začasne odredbe kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka

29. ZUS-1 stroškov postopka za odločanje o zahtevi za izdajo začasne odredbe ne ureja posebej, zato si je sodišče odločanje o stroških postopka, ki jih priglašata tako tožnik kot stranka z interesom, pridržalo za končno sodno odločbo.

1 Primerjaj sklepe Vrhovnega sodišča: I Up 7/2020, I Up 167/2018, I Up 185/2018, I Up 191/2018, I Up 60/2019, I Up 221/2019, idr.