Jedro

Ker pooblaščenec tožeče stranke ni odstopil od odobrene brezplačne pravne pomoči, kar potrjuje poizvedba službe za BPP, je sodišče pravilno ugotovilo, da je pooblaščenec uveljavil brezplačno pravno pomoč. Pravilna je tako poprava sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu o tem komu je toženec dolžan povrniti stroške postopka in posledično tudi o višini le-teh.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Stroške pritožbe tožeče stranke krije proračun Republike Slovenije.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom popravilo II. točko izreka sodbe naslovnega sodišča opr. št. V Ps 534/2018 z dne 4. 6. 2020 tako, da se glasi:“ Tožena stranka je dolžna za tožečo stranko povrniti 74,64 EUR stroškov postopka na račun BPP Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v 8 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za prostovoljno dopolnitev dalje do plačila“. V 18. točki obrazložitve sodbe je še dodalo obrazložitev, ki se nanaša na spremenjeno odločitev o brezplačni pravni pomoči. 2. Zoper sklep je pritožbo po pooblaščencu vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi oziroma podredno pritožbi tožeče stranke ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Iz obrazložitve sklepa izhaja, da je sodišče v predmetni zadevi 4. 10. 2019 izdalo sodbo, s katero je dokončno odločbo tožene stranke z dne 16. 3. 2018 v prvem in drugem odstavku spremenilo, toženi stranki pa naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 146,64 EUR. Ugotovilo je, da je pri stroških, ki jih je dolžna povrniti tožena stranka, prišlo do očitne pisne pomote, saj je bila tožniku z odločbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. BPP 183/2018 z dne 6. 4. 2018 priznana brezplačna pravna pomoč za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje. Odvetnik je skladno s petim odstavkom 17. člena ZOdv v tem primeru upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po Odvetniški tarifi. Sklep o popravi je bil izdan, upoštevajoč prvi odstavek 328. člena ZPP. Tožena stranka je opozorila, da je tožeča stranka zatajila dejstvo brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka ni nikoli zatajila dejstva dodelitve brezplačne pravne pomoči, saj je v tožbi in vseh nadaljnjih vlogah navajala, da tožečo stranko zastopa pooblaščenec na podlagi odločbe BPP 183/2018, ki jo je tudi priložila. ZPP ne določa, da se stroški odmerijo drugače, v kolikor je stranka postopka upravičenec do brezplačne pravne pomoči, saj bi to pomenilo neenakopravno obravnavo med strankami, ki imajo pooblaščence na različnih pravnih podlagah. Odnos tožeče stranke, ki ji je bila podeljena brezplačna pravna pomoč se lahko presoja zgolj in samo znotraj konkretnega postopka BPP 183/2018, v katerem tožena stranka ni stranka postopka. Zaradi navedenega toženka nima pravnega interesa za podajo predloga za izdajo popravnega sklepa. Sodba Delovnega in socialnega sodišča Opr. št. V Ps 534/2018 z dne 4. 10. 2019 je s sodbo VDSS št. Psp 15/2020 z dne 12. 3. 2020 postala pravnomočna. Izpodbijani sklep tako posega v pravnomočno sodno odločbo, kar je v nasprotju z določbami ZPP. Ker je sodišče dopolnilo obrazložitev sodne odločbe z novimi razlogi in odpravilo nasprotja med izrekom in obrazložitvijo, je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Te napake lahko odpravi zgolj pritožbeno sodišče, v kolikor je sprožen pritožbeni postopek. Ni dopustno dodajati odločitev o zahtevku, o katerem sodišče ni odločilo. Gre za vsebinsko spreminjanje pravnomočne sodne odločbe ter napačno uporabo določila 328. člena ZPP. V danem primeru gre za postopek pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, ki se je vodil pod opr. št. BPP 183/2018 in določba 17. člena ZOdv ne velja za predmetni postopek.

3. V odgovoru na pritožbo je tožena stranka opozorila na aktualno sodno prakso VDSS. Sodišče ni v ničemer poseglo v dokončno odločitev, niti ni sodbe v ničemer vsebinsko dopolnjevalo, temveč je pravilno in zakonito spremenilo zgolj naslovnika stroškov postopka in posledično toženi stranki naložilo sorazmerno plačilo stroškov postopka glede na odločbo o BPP. Tožena stranka ima pravni in nenazadnje finančni interes za pravilno in zakonito odmero stroškov postopka, tako, da ne gre le za razmerje med državo in odvetnikom, ampak tudi za odnos stranke do nasprotne stranke. Tožena stranka nima spoznavnih možnosti, da se seznani in preveri, ali je brezplačna pravna pomoč resnično dodeljena, od katerega dne dalje, v kakšnem obsegu in do kdaj. Nenazadnje je tožeča stranka ves čas nepravilno priglašala stroške postopka v polni višini, saj ni upoštevala, da se nagrada v primeru zastopanja po BPP prepolovi. Ravno ob spregledu brezplačne pravne pomoči je institut poprave sodbe edino primeren in nenazadnje potreben institut. Gre zgolj za tehnično stvar poprave imena prejemnika plačila stroškov, pri čemer pa na navedeno dejstvo vpliva tudi sama višina dodeljenih stroškov zaradi kogentne določbe petega odstavka 17. člena ZOdv. Stranka ne bo osebno v ničemer prikrajšana, prav tako ji ni odvzeta pravica do pritožbe, saj ji je z izpodbijanim sklepom izrecno dana. Sodišče lahko izda popravni sklep kadarkoli in ne le med potekom pravdnega postopka, temveč tudi po pravnomočnosti sodne odločbe, kar dokazuje tudi sodna praksa. Pooblaščenec tožeče stranke v zvezi s posegom v pravnomočno sodbo ne navaja in ne dokaže, da je zaradi prvotno pravnomočne odločitve sodišča glede odmere pravdnih stroškov skladno z določbami ZUP morebiti odstopil od odobrene brezplačne pravne pomoči, (o čemer bi bil izdan ustrezni upravni akt), pa tudi poizvedba pri službi za BPP z dne 7. 5. 2020 dokazuje ravno obratno - da je bila brezplačna pravna pomoč uveljavljena.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo skladno s pritožbenimi navedbami, upoštevajoč 366. člen Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) po obsegu iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je ob podanem procesnem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa ni kršilo niti zatrjevanih niti procesnih določb, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti.

6. V skladu s prvim odstavkom 328. člena ZPP, predsednik senata lahko kadarkoli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom.

7. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sklepa razumljivo pojasnilo, da je prišlo v konkretnem primeru do očitne pisne napake, saj je bila tožeči stranki z odločbo Delovnega in socialnega sodišče v Ljubljani, št. BPP 183/2018 z dne 6. 4. 2018 za zastopanje v postopku pred sodiščem prve stopnje priznana brezplačna pravna pomoč, zato je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka na račun BPP v skladu z določbami Zakona o brezplačni pravni pomoči in ne tožeči stranki in to v zmanjšanem znesku.

8. Ker pooblaščenec tožeče stranke ni odstopil od odobrene brezplačne pravne pomoči, kar potrjuje poizvedba službe za BPP, je sodišče pravilno ugotovilo, da je pooblaščenec uveljavil brezplačno pravno pomoč. Pravilna je tako poprava sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu z dne 4. 6. 2020 o tem komu je toženec dolžan povrniti stroške postopka in posledično tudi o višini le-teh.

9. Sodišče s popravnim sklepom ni spremenilo svoje volje oziroma vsebine svoje odločitve glede utemeljenosti tožbenega zahtevka. Sodba Delovnega in socialnega sodišča opr. št. V Ps 534/2018 z dne 4. 10. 2019 ostaja vsebinsko nespremenjena. Pravilno je tožena stranka opozorila, da je v takšnih in podobnih zadevah že odločalo VS RS, pa tudi Višje sodišče in tako glede tega vprašanja oblikovalo sodno prakso.1 Zaradi poprave v drugi točki izreka sodbe pri opredelitvi „mu je tožena stranka dolžna povrniti stroške postopka v skladu z določbami ZBPP“ je sodišče zaradi kogentne določbe petega odstavka 17. člena Zodv,2 pravilno popravilo tudi nepravilen znesek višine priznanih stroškov.

10. Nenazadnje je neutemeljena pritožbena navedba o neupravičenem posegu v pravnomočno sodbo, saj je postopek za popravek sodbe mogoče začeti kadarkoli.

11. Ker po oceni pritožbenega sodišča prvostopno sodišče ni nekorektno uporabilo postopka za popravo sodbe, da bi na procesni način odpravilo napake vsebinskega odločanja, kot to zatrjuje tožeča stranka, je pritožba neutemeljena.

12. Pritožbeno sodišče je toženčevo pritožbo v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Sklep VS RS opr. št. VIII Ips 146/2015 z dne 12. 4. 2016, sklep VDSS opr. št. Psp 294/2018 z dne 25. 10. 2018. 2 Sklep opr. št. 1CP 531/2019 z dne 20. 8. 2019 (da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi).