Jedro

Za pogodbo o delu (600. člen ZOR) ni predpisana pismena oblika. Pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, je mogoče dopolniti ali kako drugače spremeniti tudi z neobličnim sporazumom (2. odst. 69. člena ZOR). Takšna pogodba pa je veljavna tudi, če sta stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili svoje obveznosti (73. člen ZOR), kot v pritožbi pravilno navaja tudi pritožnica. Zato zgolj iz razloga neobstoja dodatne pogodbe ali aneksa, še ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka na plačilo dodatnih del.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških in stroških odgovora na pritožbo se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ... v 1. točki izreka za glavnico 1.263.622,70 SIT s pp in tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo. Odločilo je tudi, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki njene pravdne stroške v znesku 79.534,00 SIT. Proti sodbi je tožeča stranka pravočasno vložila pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Predlagala je, da sodišče druge stopnje sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi je priglasila stroške. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo. Pritožba je utemeljena. Kot ugotavlja sodišče prve stopnje, je bila med strankama tega spora sklenjena pogodba št. 105/94/IV z dne 22.7.1994 (priloga B17; v nadaljevanju pogodba), na katero tožeča stranka opira terjatev po končni situaciji št. 388/94. S pogodbo sta se stranki dogovorili, da tožeča stranka za toženo stranko prenovi sanitarije in garderobe (I. člen pogodbe). Po oceni sodišča druge stopnje gre, glede na naravo del, za pogodbo o delu (600.člen ZOR), za katero ni predpisana pismena oblika. Pogodba v VII. členu v tč. h sicer predvideva za dodatna in nepredvidena dela sklenitev dodatne pogodbe ali aneksa k pogodbi, vendar pa po mnenju sodišča druge stopnje ni mogoče uporabiti 2. odst. 70. člena ZOR, ki določa, da pogodba, ki ni sklenjena v dogovorjeni obliki, nima pravnega učinka, če sta se stranki dogovorili, da je pogoj za njeno veljavnost posebna oblika. V obravnavanem primeru stranki v pogodbo takšnega določila nista vnesli, zato je mogoče pogodbo, za katero je bila dogovorjena posebna oblika, dopolniti ali kako drugače spremeniti tudi z neobličnim sporazumom (2. odst. 69. člena ZOR). Takšna pogodba pa je veljavna tudi, če sta stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili svoje obveznosti (73. člen ZOR), kot v pritožbi pravilno navaja tudi pritožnica. Zato zgolj iz razloga neobstoja dodatne pogodbe ali aneksa še ni mogoče zavrniti tožbenega zahtevka na plačilo dodatnih del, pa čeprav iz dopisa tožene stranke z dne 28.11.1994 (priloga B19) izhaja, da priznava le plačilo za dela, ki so bila dogovorjena z osnovno pogodbo. Ker je sodišče prve stopnje napravilo zmoten zaključek, da morajo biti dodatna dela dogovorjena s pravnim poslom, ni ugotavljalo, ali so bila ta dela dejansko izvedena in s strani tožene stranke prevzeta. V zvezi s tem pa tudi ni ocenilo reklamacije, ki jo je glede izvršenih del podala tožena stranka v Zapisniku o sprejemu in izročitvi del z dne 12.9.1994 (priloga B16), in tudi ne dopisa z dne 28.11.1994 (priloga B19), na podlagi katerih bi bilo mogoče zaključiti, da je tožena stranka reklamirala tudi dodatno izvedena dela. V dopisu je namreč tožena stranka navedla, da "tožeča stranka, kljub potrditvi reklamacije keramičnih del, napak ni odpravila in da je skupni znesek vseh teh del 932 tisoč tolarjev". Približno toliko oziroma 932.341,80 SIT pa znašajo vsa opravljena keramična dela skupaj po ponudbi (763.095,00 SIT) in dodatno izvršena dela (169.246,80 SIT), kot je razvidno iz končne situacije (priloga A1) in rekapitulacije (priloga A2). Če je tožena stranka dne 12.9.1994 reklamirala tudi kvaliteto dodatno izvršenih keramičnih del, potem je dodatna dela tudi sprejela. Ker sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Glede zavrnitve tožbenega zahtevka za vtoževane zamudne obresti tožeča stranka pritožbe ni obrazložila. Ker je odločitev o vtoževanih obračunih obresti odvisna od odločitve o zahtevku za plačilo dodatnih del, je sodišče druge stopnje pritožbi v celoti ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (356. člen ZPP). Izrek o pritožbenih stroških in stroških odgovora na pritožbo temelji na 3. odst. 165. člena ZPP.