Jedro

Dobra vera pridobiteljev za presojo utemeljenosti obravnavane izbrisne tožbe ni pravno odločilna.

V konkretnem primeru prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, ne pomeni kršitve manjšega pomena, zmotno pa je tudi revizijsko naziranje, da je konkretna pogodba zgolj izpodbojna.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Četrta toženka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške odgovora na revizijo v višini 1770,00 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe, od takrat dalje skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dovolilo objektivno spremembo tožbe (točka I izreka) in zaradi umika tožbe v delu, v katerem je zoper četrto toženo stranko zahtevano plačilo 315.630,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, zaradi umika tožbe v delu, v katerem se zahteva ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, ki sta jo 23. 6. 2005 sklenili druga toženka in četrti toženki pripojena V., d. d. glede nepremičnin parc. št. 1537 in 1538, obe k. o. ..., zaradi umika tožbe v delu, v katerem se zahteva izstavitev zemljiškoknjižnih listin, na podlagi katerih bo mogoče pri parc. št. 1537, 1538 in 1532 k. o. ... kot lastnika vknjižiti četrto toženo stranko, zaradi umika tožbe v delu, v katerem se zahteva ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice na drugo toženko pri parc. št. 1537 in 1538 v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Grosupljem pod Dn št. 1849/2005 dne 4. 7. 2005 na podlagi prodajne pogodbe z dne 23. 6. 2005 ter zaradi umika tožbe v delu, v katerem se zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja tako, da se pri parc. št. 1537 in 1538 vknjiži družbena lastnina v korist imetnika pravice T., postopek ustavilo (točka II izreka). Ugotovilo je, da je nična prodajna pogodba, ki sta jo glede nepremičnine parc. št. 1532 k. o. ... 29. 6. 2007 sklenili prva toženka M. N. kot kupec in tretja toženka G. kot prodajalec (točka III izreka). Ugotovilo je tudi, da je nična prodajna pogodba, ki sta jo glede nepremičnine parc. št. 1532 k. o. ... 30. 3. 2007 sklenili četrti toženki pripojena V., d. d. kot prodajalec in tretja toženka G. kot kupec (točka IV izreka). Ugotovilo je neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na ime prve toženke pri parc. št. 1532 k. o. ..., ki jo je izvršila zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Grosupljem pod Dn št. 1748/2007 4. 7. 2007 na podlagi prodajne pogodbe za nakup nepremičnine z dne 29. 6. 2007 (točka V izreka). Ugotovilo je tudi neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na ime tretje toženke pri parc. št. 1532 k. o. ..., ki jo je izvršila zemljiška knjiga Okrajnega sodišča v Grosupljem pod Dn št. 1042/2007 19. 4. 2007 na podlagi prodajne pogodbe za nakup nepremičnine z dne 30. 3. 2007 in odločilo, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje pri parc. št. 1532, tako da se vknjiži lastninska pravica na ime V. do deleža 1/1 (točka VI izreka). Odločilo je še o stroških postopka (točka VII - X izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbe toženk zavrnilo in v izpodbijanem delu (tj. v točkah III do X izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentke

3. Zoper pravnomočno sodbo vlaga revizijo četrta toženka „iz vseh revizijskih razlogov.“ Navaja, da je sodišče pri presoji pooblastila prvega in drugega tožnika odvetniku ... zmotno uporabilo peti odstavek 98. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in argumentira zakaj bi moralo sodišče prve stopnje tožbo tožnikov, ki so šele po vložitvi tožbe odobravali pravdna dejanja svojega pooblaščenca, zavreči. Višje sodišče se do grajane kršitve ni opredelilo. Nadalje izpostavi razloge, zakaj je po njenem mnenju sodišče zmotno uporabilo materialno pravo in bi moralo tožbeni zahtevek zoper njo zavrniti. Poudari, da ji zatrjevane prepovedi razpolaganja s spornimi nepremičninami niso bile znane, sama glede spornih nepremičnin ni sklenila nobenega pravnega posla, saj so bili vsi pravni posli sklenjeni pred pripojitvijo pravne prednice V. k revidentki. Prepovedi razpolaganja z nepremičninami v zemljiško knjigo niso bile vpisane, poleg tega pa po 32. členu Zakona o denacionalizaciji obstaja ovira za vračilo spornih nepremičnin denacionalizacijskim upravičencem v naravi. Predlaga, da Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zoper četrto toženko v celoti zavrne.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizijski očitek kršitev določb pravdnega postopka ni utemeljen. Sodišče druge stopnje je v 9. točki obrazložitve sodbe pritožnici (sedaj revidentki) pravilno pojasnilo, da je bila tožba v konkretni zadevi vložena pred začetkom veljavnosti novele Zakona o pravdnem postopku, ki je v 98. člen ZPP vnesla peti odstavek. Tudi sicer je treba zavrniti revidentkino pojmovanje določbe petega odstavka navedenega člena in izpostaviti odločbo Ustavnega sodišča U-I-74/12 z dne 13. 9. 2012, s katero je sodišče predviden ukrep zavrženja tožbe zaradi nepriloženega odvetnikovega pooblastila ocenilo kot nesorazmeren in kot pretiran poseg v pravico do sodnega varstva.

7. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi ugodilo zahtevku tožnikov za ugotovitev, da je nična prodajna pogodba, ki sta jo glede parc. št. 1532 k. o. ... sklenili V., d. d.,(1) kot prodajalec in tretja tožena stranka kot kupec 30. 3. 2007, ter prodajna pogodba, ki sta jo glede iste parcele sklenili tretja toženka kot prodajalec in prva toženka kot kupec 29. 6. 2007. V nadaljevanju je ugotovilo tudi neveljavnost ustreznih vknjižb v zemljiško knjigo ter vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje tako, da se vknjiži lastninska pravica na ime družbe V., do celote. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi, da se je z navedenimi pogodbami razpolagalo z nepremičnino, ki je bila predmet zahtevka za vračilo nacionaliziranega premoženja v naravi in za katero je posledično veljala prepoved iz 88. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen). Sodišče je nadalje ugotovilo, da je bila začasna odredba po Zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP) izdana, in sicer s strani Občine Grosuplje 3. 5. 1993, s katero je bilo denacionalizacijskemu zavezancu (pravnemu predniku četrte toženke) prepovedano lastninsko preoblikovanje in razpolaganje, med drugim tudi s sporno nepremičnino parc. št. 1532 k. o. ... Začasna odredba v zemljiško knjigo ni bila vpisana.

8. Pravilno je materialnopravno stališče sodišč druge in prve stopnje, da dobra vera pridobiteljev za presojo utemeljenosti obravnavane izbrisne tožbe ni pravno odločilna.(2) Posel je namreč v skladu z 88. členom ZDen ničen zaradi nedopustnosti predmeta razpolaganja. Določilo 88. člena ZDen je treba razlagati v skladu z namenom celotnega ZDen, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen). Institut denacionalizacije je v širšem smislu in posredno namenjen varstvu pravice do zasebne lastnine. Zaradi pravne varnosti in varstva interesov in pravic upravičencev (in ne premoženja samega) je zakon prepovedal pravni promet s podržavljenim premoženjem, glede katerega nastopi dolžnost vrnitve lastninske pravice(3). Namen začasne odredbe po ZLPP je v tem, da se vzporedno s tekom denacionalizacijskega postopka omogoči tudi postopek lastninskega preoblikovanja podjetij,(4) ter v zavarovanju možnosti vračila premoženja v naravi.(5) Iz drugega odstavka 15. člena ZLPP namreč izhaja, da v primeru, če denacionalizacijski upravičenec ne vloži pravočasno predloga za izdajo začasne odredbe, se lahko podjetje lastninsko preoblikuje, denacionalizacijskemu upravičencu pa pripada le odškodnina v obliki obveznic Slovenskega odškodninskega sklada ali delnic v lasti RS. Glede na to, da je bila začasna odredba po ZLPP glede sporne parcele izdana leta 1993, okoliščina, da ni bila vpisana v zemljiško knjigo, ni pravno relevantna.(6) Začasna odredba po ZLPP preprečuje, da bi zaradi vključitve nacionaliziranega premoženja v proces lastninskega preoblikovanja podjetja prišlo do ovire za denacionalizacijo tega premoženja v naravi(7), mehanizem za dosego te pa je v rokah denacionalizacijskega upravičenca: vložiti mora predlog za začasno odredbo, kar je v konkretnem primeru tudi storil. Vprašanje ovir za vrnitev denacionaliziranega premoženja v naravi pa je predmet denacionalizacijskega postopka, in ne pravdnega.

9. Pogodba, ki nasprotuje Ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, je nična, če namen kršenega pravila ne odkazuje na kakšno drugo sankcijo ali če zakon v posameznem primeru ne predpisuje kaj drugega (prvi odstavek 103. člena tedaj veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR); pa vendar se obligacijsko pravo zaradi težnje po afirmaciji pogodb vse bolj odmika od pravila klasične teorije, po kateri nična pogodba ne more imeti nobenih učinkov. Prvi odstavek 107. člena ZOR sicer določa, da nična pogodba ne postane veljavna, če prepoved ali kakšen drug vzrok ničnosti pozneje preneha, a v drugem odstavku predvideva izjemo, da se ničnost ne more uveljavljati, če gre za kršitev prepovedi manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. V konkretnem primeru prepoved razpolaganja z nepremičninami, glede katerih po ZDen obstaja dolžnost vrnitve, ne pomeni kršitve manjšega pomena, zmotno pa je tudi revizijsko naziranje, da je konkretna pogodba zgolj izpodbojna.

10. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da uveljavljana revizijska razloga nista podana, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

11. Ker četrta toženka z revizijo ni uspela, je v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP tožeči stranki dolžna povrnitvi stroške odgovora na revizijo po stroškovniku na l. št. 514 spisa ter v skladu z Odvetniško tarifo (II. točka izreka).

Op. št. (1): V., d. d., je pravni naslednik podjetja T., ki je bil denacionalizacijski zavezanec v denacionalizacijskem postopku denacionalizacijskega upravičenca I. R. Op. št. (2): Glej sodbo VS RS II Ips 83/2010 z dne 17. 1. 2013. Op. št. (3): Poročevalec Državnega zbora 7/1991 z dne 19. 2. 1991, str. 17. Op. št. (4): Prim. M. Lippai v J. Breznik in ostali, ZDen s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2000, str. 284-285. Op. št. (5): J. Tratnik zastopa stališče, da je tudi smisel izdaje začasne odredbe po 68. členu ZDen v zavarovanju denacionalizacijskega zahtevka zaradi vračanja premoženja v naravi. Prim. J. Tratnik v J. Breznik in ostali, ZDen s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2000, str. 471-473. Op. št. (6): Primerjaj s sodbo VS RS II Ips 83/2010 z dne 17. 1. 2013, kjer je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je pravilna tudi odločitev sodišča druge stopnje, da v obravnavani zadevi ni pravno pomembno, da izdana začasna odredba po ZLPP tretji in četrti toženki ni bila vročena.

Op. št. (7): Glej odločbo VS RS II Ips 109/2012 z dne 3. 7. 2014.