Jedro

Po presoji višjega sodišča dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil obtožni predlog zoper osumljenko, ki bi naj očitano kaznivo dejanje storila kot sodnica Okrožnega sodišča v X, in da je bila slednja pred imenovanjem za odvetnico (24. 4. 2018) kot podpredsednica Okrožnega sodišča v X organizacijsko nadrejena vsem sodnikom Okrajnega sodišča v X, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v X, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o obtožnem predlogu. Da bi se takemu dvomu izognili, je višje sodišče za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Y.

Izrek

Za postopek se določi Okrajno sodišče v Y.

Obrazložitev

1. Okrajni sodnik A. A. je dne 15. 1. 2021 predlagal prenos krajevne pristojnosti v zadevi Okrajnega sodišča v X I Kr 59700/2020. Navedel je, da je oškodovanec kot tožilec B. B. dne 28. 10. 2020 vložil obtožni predlog zoper C. C., sedaj odvetnico, zaradi kaznivega dejanja protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja po 288. členu Kazenskega zakonika. Osumljenka je pred imenovanjem za odvetnico (24. 4. 2018) opravljala sodniško funkcijo na pravdnem oddelku Okrožnega sodišča v X, prav tako je bila kot podpredsednica tega sodišča nadrejena vsem sodnikom Okrajnega sodišča v X, ki je organizacijska enota Okrožnega sodišča v X. Glede na navedeno in okoliščino, da je bil obtožni predlog vložen v zvezi z odločitvami, ki jih je osumljenka sprejela kot okrožna sodnica pravdnega oddelka Okrožnega sodišča v X, meni, da so podani tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče na območju istega višjega sodišča, saj ni mogoče izključiti dvoma v nepristranskost sodišča. 2. Predlog je utemeljen.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ter 2. točki 104. člena in 116. členu Zakona o sodiščih se lahko za izvedbo kazenskega postopka določi drugo stvarno pristojno sodišče, če je očitno, da se bo postopek tako lažje izvedel, ali če za to obstajajo drugi tehtni razlogi. Tehtni razlogi za prenos krajevne pristojnosti so okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

4. Na podlagi navedb v predlogu je mogoče zaključiti, da je podan tehten razlog, kot ga predvideva zakon, zaradi česar je potrebno predlogu za prenos krajevne pristojnosti ugoditi. Po presoji višjega sodišča dejstvo, da je oškodovanec kot tožilec vložil obtožni predlog zoper osumljenko, ki bi naj očitano kaznivo dejanje storila kot sodnica Okrožnega sodišča v X, in da je bila slednja pred imenovanjem za odvetnico (24. 4. 2018) kot podpredsednica Okrožnega sodišča v X organizacijsko nadrejena vsem sodnikom Okrajnega sodišča v X, utemeljuje zaključek, da so podane okoliščine, ki bi pri udeležencih postopka in tudi drugih, glede na različna pojmovanja o delu sodišča, utegnile okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v X, ki je po splošnih pravilih sicer pristojno odločati o obtožnem predlogu. Da bi se takemu dvomu izognili, je višje sodišče za izvedbo kazenskega postopka določilo drugo stvarno pristojno sodišče, in sicer Okrajno sodišče v Y. 5. Po obrazloženem je višje sodišče o predlogu okrajnega sodnika odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa (drugi odstavek 35. člena ZKP).

6. Zoper ta sklep ni pritožbe (tretji odstavek 35. člena ZKP).