Up-226/96

25.9.1996

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavnih pritožb A. E. iz N. in E. E. iz V. na seji senata dne 25. septembra 1996

s k l e n i l o :

1.Ustavni pritožbi A. E. in E. E. se v delu, ki se nanaša na sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 563/95 z dne 7.2.1996 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Celju št. Cp 634/94 z dne 24.11.1994 in sklepom Temeljnega sodišča v Celju, Enote v Velenju, št. N 13/91 z dne 25.1.1994, ne sprejmeta.

2.Ustavni pritožbi A. E. in E. E. se v delu, ki se nanaša na sklep Višjega sodišča v Celju št. Su 29/96-3 z dne 6.5.1996 in na sklep Okrajnega sodišča v Velenju št. Su 29/96 z dne 29.5.1996, zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

Pritožnika v skupni ustavni pritožbi izpodbijata: (1) odločbe, izdane v postopku za določitev imetnika stanovanjske pravice (odločbe, navedene pod točko 1 izreka); (2) dva sklepa, s katerima je sodišče odločilo o predlogu za izločitev sodnikov (odločbi, navedeni pod točko 2 izreka); (3) kupoprodajno pogodbo glede stanovanja, ki je bilo dodeljeno pritožnikovi prvi ženi; in (4) predlagata izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve tega stanovanja -, ki naj velja do odločitve o ustavni pritožbi.

Predlagata razveljavitev izpodbijanih sklepov, vložitev kazenske ovadbe zoper določene osebe in naložitev plačila odškodnine določenim fizičnim in pravnim osebam.

Pritožnica ni bila stranka v sporih, v katerih so bile izdane izpodbijane odločbe. Ker pa je pritožnik njej odstopil pravico do odkupa stanovanja, ki je predmet teh sporov, bi odločitev o ustavnih pritožbah morda lahko vplivala na njen pravni položaj.

Pred obravnavanjem utemeljenosti ustavne pritožbe bi bilo zato potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je bila pritožnica upravičena vložiti ustavno pritožbo. Ustavno pritožbo namreč lahko vloži tisti, ki meni, da mu je bila s posamičnim aktom kršena človekova pravica oziroma temeljna svoboščina (prvi odstavek 160. člena Ustave, prvi odstavek 50. člena ZUstS). Ker pa ustavni pritožbi že iz drugih razlogov, navedenih v nadaljevanju, ni bilo mogoče ugoditi, je Ustavno sodišče vprašanje o upravičenosti pritožnice za vložitev ustavne pritožbe pustilo odprto.

3.K točki 1 izreka: Z izpodbijanimi odločbami je sodišče v nepravdnem postopku odločilo, da stanovanjsko pravico na skupnem stanovanju po razvezi dobi pritožnikova prva žena. Pritožba in revizija zoper to odločbo sta bili zavrnjeni. Z izpodbijanimi odločbami naj bi bila pritožnikoma kršena pravica do nepristranskega sodnika iz 23. člena Ustave, pravica do osebnega dostojanstva in varnosti iz 34. člena Ustave in pravice zasebnosti ter osebnostne pravice iz 35. člena Ustave. Kršitve naj bi potrjevala naslednja dejstva: (1) sodišče naj bi nepravilno razlagalo določbi prvega in petega odstavka 117. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 9/94 - Odl.US, 21/94, 23/96 - Odl.US, 24/96, 44/96 - Odl.US), ki določata upravičence do odkupa stanovanja; (2) sodišče naj bi ne izdalo začasne odredbe v pravdi zaradi sklenitve kupoprodajne pogodbe glede spornega stanovanja; (3) sodišče naj bi v izpodbijanih odločbah s tem, ko je navedlo, da si je pritožnik neodgovorno ustvaril novo družino, žalilo pritožnika; (4) sodišče naj bi sledilo lažni izpovedbi pritožnikove prve žene v postopku za določitev imetnika stanovanjske pravice. Kršitev naj bi utemeljevala tudi kupoprodajna pogodba glede spornega stanovanja, sklenjena med lastnikom stanovanja in pritožnikovo prvo ženo.

4.Ustavna in zakonska določba (tretji odstavek 160. člena Ustave in prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS) o tem, da se praviloma odloča o ustavni pritožbi le, če je bilo izčrpano pravno varstvo, pomeni tudi to, da se ustavna pritožba lahko vloži šele potem, ko so izčrpane vse redne in praviloma tudi izredne pravne poti, s katerimi se lahko popravijo ali odpravijo kršitve ustavnih pravic. Kolikor pritožnik meni, da je obrazložitev sodne odločbe oziroma da so posamezne navedbe in mnenja v tej obrazložitvi zanj žaljive in da so s tem kršene pravice iz 34. in 35. člena Ustave, mora pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpati pravno varstvo, ki mu je v zvezi s tem dano v veljavni zakonodaji (na primer kazenski pregon, odškodninska odgovornost). Pri tem je seveda treba upoštevati imuniteto sodnika za mnenje, ki ga je dal pri odločanju v sodišču (134. člen Ustave); tako mnenje pa se lahko izrazi tudi v obrazložitvi konkretne odločitve. Enako stališče je Ustavno sodišče zavzelo tudi v sklepu št. Up-16/94 z dne 11.10.1995 - OdlUS IV, 178).

5.Dejstvo, da je sodišče stanovanje po razvezi dodelilo ženi in ne pritožniku, samo po sebi še ne pomeni, da so bila sodišča pristranska. Glede na načelo proste presoje dokazov (8. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju: ZPP) sodišče samo odloča o tem, katera dejstva bo štelo za dokazana, oziroma o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Pri tem mora spoštovati načelo kontradiktornosti (in s tem pravico do enakega varstva pravic) in izvesti vse dokaze, ki so bistveni za odločitev v zadevi. V obravnavani zadevi je sodišče izvedlo predlagane dokaze in sklepčno obrazložilo svojo odločitev. Tako pritožbeno kot revizijsko sodišče sta argumentirano odgovorili na pritožnikove očitke.

Ugotovitev lažne izpovedbe udeleženca v postopku lahko pritožnik uveljavlja v kazenskem postopku; na podlagi obsodilne sodbe je mogoče zahtevati obnovo postopka (421. člen ZPP). Tudi sama sklenitev kupoprodajne pogodbe glede spornega stanovanja ne utemeljuje pristranskosti sodišča, saj sodišče o sporu glede zakonitosti te pogodbe sploh še ni odločilo. Šele pri odločanju o zahtevku za ugotovitev nezakonitosti te pogodbe pa bo povedalo tudi svoje stališče o tem, kdo je upravičen do odkupa stanovanja. Kršitev pravice do nepristranskega sodišča iz 23. člena Ustave po navedenem ni podana. Ustavno sodišče zato ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo (prva alinea drugega odstavka 55. člena ZUstS).

6.K točki 2 izreka: Z izpodbijanimi odločbami sta sodišči odločili o predlogu pritožnika za izločitev določenih sodnikov, ki so odločali in odločajo v sporih v pravdnem postopku, v katerih je bil oziroma je sam stranka. Prvostopno sodišče je pritožnikovo zahtevo delno zavrglo, delno pa zavrnilo.

Drugostopno sodišče je pritožnikovo zahtevo zavrnilo.

7.Zoper izpodbijana sklepa niso izčrpana pravna sredstva.

Izločitev sodnikov, ki so odločali v sporih, o katerih je že pravnomočno odločeno, bi pritožnik lahko zahteval v pravnih sredstvih zoper prvostopne odločbe. Iz priloženih listin ne izhaja, da bi ta razlog tedaj uveljavljal. V delu, v katerem se izpodbijani prvostopni sklep nanaša na izločitev sodnikov, ki odločajo v sporih, ki še niso končani, pa bo možnost izpodbijanja sklepa o zavrnitvi zahteve za izločitev še imel (peti odstavek 74. člena ZPP). Ustavno sodišče je zato v tem delu ustavno pritožbo zavrglo (druga alinea prvega odstavka 55. člena ZUstS).

8.Kazensko ovadbo lahko pri pristojnem organu vložita pritožnika sama. Ustavno sodišče tudi ni pristojno za odločanje o zahtevku za plačilo odškodnine na podlagi 26. člena Ustave (pravica do povračila škode). O takem zahtevku odloča sodišče v pravdnem postopku.

9.Eden od pogojev za ugoditev predlogu za začasno zadržanje je sprejem ustavne pritožbe (58. člen ZUstS). Ker je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v enem delu zavrglo, v enem delu pa je ni sprejelo, o predlogu pritožnikov za izdajo začasne odredbe ni bilo mogoče odločiti.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alinee prvega odstavka in prve alinee drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata mag. Janez Snoj in sodnika Franc Testen in dr. Lojze Ude.

Predsednik senata mag. Janez Snoj