Jedro

Samo dejstvo, da prosilec prejema pokojnino v znesku 433,23 EUR in ima preživninsko obveznost v višini 113,32 EUR s tem, da ima vložen tudi izvršilni postopek zaradi izterjave zapadle preživnine, ni zadostna dejanska podlaga za ugoditev prosilčevemu zahtevku za dodelitev brezplačne pravne pomoči, še posebej ob dejstvu, da ZBPP v drugi alinei prvega odstavka 8. člena izrecno določa, da se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu ne odobri v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen, če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba RS Okrožnega sodišča v Celju, Organa za BPP Bpp 1017/2010 z dne 25. 5. 2010 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, številka Bpp 1017/2010 z dne 25. 5. 2010 je tožena stranka ugodila prošnji A.A. (stranka z interesom v tem sporu) in mu odobrila redno brezplačno pravno pomoč (dalje bpp) zaradi znižanja preživnine v obliki: pravnega svetovanja in zastopanja v pravdnem postopku pred sodiščem na prvi stopnji in oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka na prvi stopnji, razen plačila sodne takse, od 19. 5. 2010. Za izvajanje bpp je določila odvetnico B. B. Tožena stranka odločitev utemeljuje s tem, da razlaga določbo 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, številka 96/2004, dalje ZBPP), ki v 13. členu določa finančni pogoj (subjektivni pogoj), ki mora biti izpolnjen za dodelitev bpp. V nadaljevanju razlaga vse okoliščine za izpolnitev tega pogoja in navaja, da povprečni mesečni dohodek prosilca znaša 433,23 EUR in ne presega z zakonom določenega cenzusa. V zvezi s 24. členom ZBPP (objektivni pogoj) navaja, da je prosilec na podlagi sodne poravnave, številka P 210/2005 z dne 3. 2. 2006 dolžan za svojo mladoletno hči C.C. plačevati preživnino v mesečnem v znesku 15.000 SIT, za mladoletnega sina D.D. pa preživnino v mesečnem znesku 10.000 SIT, tako znaša po zadnji uskladitvi preživnina za oba otroka skupaj 113,32 EUR. Na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (dalje ZZZDR) lahko sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena. Prosilec je od 18. 4. 2006 upokojen, kot to izhaja iz registra Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in to dejstvo izkazuje, da sedaj prejema nižje dohodke, kot jih je prejemal v času sklenitve sodne poravnave. Prejema pokojnino z varstvenim dodatkom v mesečnem znesku 333,23 EUR, zato je življenjsko gledano preživninska obveznost v višini 113,32 EUR zanj v veliki meri obremenjujoča. V teku je tudi izvršilni postopek zaradi izterjave zapadle preživnine. Slednjo okoliščino je tožena stranka tudi štela za opravičljivo, da prosilec v zadnjih treh mesecih ni v celoti poravnal svoje preživninske obveznosti. Prosilec bo zaradi ugotovljenih okoliščin pri pristojnem sodišču vložil zahtevek za znižanje preživnine, s katerim bo verjetno tudi uspel. Zadeva tako ni nerazumna in je pomembna za osebni in socialno-ekonomski položaj prosilca, ki brez škode za svoje preživljanje ne more plačati stroškov postopka. Tako so podani tudi objektivni pogoji za dodelitev bpp v skladu s 24. členom ZBPP.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravni spis.

Stranka z interesom v tem sporu (prvi odstavek 19. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, številka 105/06, dalje ZUS-1) A.A. na tožbo ni odgovoril. Tožba je utemeljena.

V obravnavanem primeru med strankama postopka ni sporen finančno socialni položaj prosilca (subjektivni pogoj), temveč je sporen objektivni pogoj po določbi 24. člena ZBPP, to je presoja okoliščin, ali ni zadeva očitno nerazumna in je pomembna za osebni in socialnoekonomski položaj prosilca, zaradi česar je utemeljeno začeti postopek za znižanje preživnine. Tožena stranka ugoditev prošnje prosilca za bpp utemeljuje s tem, da prosilec prejema sedaj nižje dohodke, kot jih je prejemal v času sklenitve sodne poravnave, številka P 210/2005 z dne 3. 6. 2006, to je pokojnino z varstvenim dodatkom v znesku 433,23 EUR. Med strankama postopka ni sporno, da je bil prosilec upokojen že leta 2006 (18. 4.), da je bila sodna poravnava sklenjena dne 3. 2. 2006, torej pred 4. leti. Tožena stranka bi morala verjetnost izgleda za uspeh izkazati s takšnimi spremenjenimi okoliščinami dejanskega stanja na strani prosilca (socialno stanje, morebiti bolezensko stanje, višji izdatki), na podlagi katerih bi utemeljila svojo odločitev. Samo dejstvo, da prosilec prejema pokojnino v znesku 433,23 EUR in ima preživninsko obveznost v višini 113,32 EUR s tem, da ima vložen tudi izvršilni postopek zaradi izterjave zapadle preživnine, pa ni zadostna dejanska podlaga za ugoditev prosilčevemu zahtevku za dodelitev bpp, še posebej ob dejstvu, da ZBPP v drugi alinei prvega odstavka 8. člena izrecno določa, da se bpp po tem zakonu ne odobri v sporih zaradi znižanja preživnine, kadar preživninski zavezanec ni poravnal zapadlih obveznosti iz naslova preživnine, razen, če jih ni poravnal zaradi okoliščin, na katere nima vpliva.

V ponovnem postopku bo morala tožena stranka pridobiti izvršilne naslove zaradi neplačane preživnine (v razlogih samo splošno navaja, da so ti vloženi zoper prosilca) in pozvati prosilca, da utemelji, zakaj teh obveznosti ni poravnal ter presoditi ali so podane takšnega okoliščine, na katere ni imel vpliva, zaradi katerih teh preživninskih obveznosti ni mogel poravnati. V skladu z določilom 129. člena ZZDR bo morala še presoditi potrebe upravičenca in materialne ter pridobitne zmožnosti zavezanca. Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičencev morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi na zmanjšanje potrebnih stroškov upravičenca. Gre za naravno in strogo osebno obveznost starša v zvezi s pravicami otrok, ki pa jih je dolžna tožena stranka tudi v tem postopku dodelitve bpp vsaj okvirno ugotavljati (v kolikor bo predhodno ugotovila, da prosilec ni imel vpliva na to, da bi lahko poravnal zaostalo preživnino), na podlagi pridobljenih podatkov (poizvedb) v postopku vabljenega prosilca na razgovor pri toženi stranki.

Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 in zadevo po določbi tretjega odstavka tega člena vrnilo toženi stranki v ponoven postopek.