Jedro

Ne oziraje na izdano odločbo, s katero se konča postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker ni podana s strani upravičenega tožilca), mora zasebni tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

Izrek

I. Pritožba pooblaščenca zasebnega tožilca se zavrne kot neutemeljena.

II. Zasebni tožilec je kot strošek pritožbenega postopka dolžan plačati 100,00 EUR sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Lendavi je s sklepom I K 35609/2018 z dne 12. 2. 2019 kazenski postopek zoper obdolženega, voden na podlagi zasebne tožbe zasebnega tožilca z dne 25. 10. 2018 v smeri storitve kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), na podlagi prvega odstavka 293. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 429. členom ZKP ustavilo. Odločilo je, da mora po drugem odstavku 96. člena ZKP zasebni tožilec A.G. povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 6. točke (pravilno: iz 1. do 5. točke) drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado za njegovega zagovornika, po tretjem odstavku 105. člena ZKP pa oškodovanca napotilo, da lahko premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v pravdi.

2. Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec zasebnega tožilca, kot uvodoma navaja, iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni v delu, ki se nanaša na povrnitev vseh potrebnih stroškov s strani zasebnega tožilca, podrejeno sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo sodišča prve stopnje iz izpodbijanega sklepa, ki je v obravnavani zadevi ugotovilo, da je zasebna tožba zasebnega tožilca . pred začetkom glavne obravnave umaknjena, zato je z izpodbijanim sklepom kazenski postopek, voden po zasebni tožbi zasebnega tožilca zoper obdolženega zaradi kaznivega dejanja žaljive obdolžitve po prvem odstavku 160. člena KZ-1, ustavilo.1 Pravno podlago za takšno odločitev je imelo v določbi prvega odstavka 293. člena ZKP v zvezi s 429. členom ZKP in v sodni judikaturi2. Glede pritožbenega očitka pritožnika, da bi moralo v predmetnem postopku sodišče prve stopnje obtožni predlog zavreči, pritožbeno sodišče odgovarja, da drži, da izdaja sklepa o ustavitvi kazenskega postopka predpostavlja, da se kazenski postopek še ni začel. Vendar ZKP ne ureja posebej, kakšno odločbo izda sodišče v primeru, če tožilec umakne obtožni akt v fazi, ko se kazenski postopek kot sodni postopek še ni začel. Obstajata dve razlagi. Po prvi se določbe 293. člena ZKP uporabljajo za vse primere umika obtožbe od vložitve obtožnega akta do začetka glavne obravnave3, po drugi razlagi pa bi moral predsednik senata v primeru umika obtožnega akta pred začetkom kazenskega postopka obtožni akt s sklepom zavreči (člen 437 ZKP v zvezi s 277. členom ZKP), pri čemer je prva razlaga sprejemljivejša in za obdolženega ugodnejša, saj po ustavitvi kazenskega postopka ni mogoče več ponovno sojenje o isti stvari. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje ustreza zahtevam ZKP.

5. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je zasebni tožilec dolžan povrniti stroške kazenskega postopka. Ne oziraje na izdano odločbo, s katero se konča postopek (sklep o ustavitvi kazenskega postopka ali sklep o zavrženju zasebne tožbe, ker ni podana s strani upravičenega tožilca), mora zasebni tožilec po drugem odstavku 96. člena ZKP povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP in potrebne izdatke obdolženca ter potrebne izdatke in nagrado njegovega zagovornika.

6. Kot je razvidno iz izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo drugega odstavka 96. člena ZKP zasebnemu tožilcu naložilo povrnitev stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, pomotoma pa tudi plačilo sodne takse, to je stroška iz 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, za kar ni imelo podlage v zakonu, ker se je postopek končal s sklepom, s katerim se je postopek ustavil, in ne s sodbo. Odločitev o tem, katere in kakšne stroške mora zasebni tožilec povrniti v primeru ustavitve kazenskega postopka, ima torej podlago v določbah ZKP, ni pa nujno, da le-ti tudi nastanejo. Če jih ne bo, pač sodišče prve stopnje o njih ne bo odločalo.

7. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče o pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP).

8. Ker zasebni tožilec s pritožbo ni uspel, je na podlagi prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 96. člena ZKP dolžan plačati sodno takso kot strošek pritožbenega sodišča v višini 100,00 EUR, ki je odmerjena skladno s tarifno številko 7409 Taksne tarife Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

1 Gre za delno ustavitev, ker se kazenski postopek zoper obdolženega v zvezi z očitki kaznivega dejanja po prvem odstavku 160. člena KZ-1 po zasebni tožbi zasebne tožilke M.G. nadaljuje. 2 Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, k členu 293, stran 640, točka 4 in k členu 437, stran 944, točka 9. 3 Ne glede na to ali je obtožnica postala pravnomočna in ali gre za neposredno obtožnico ali za obtožnico po preiskavi.