Jedro

Ob nesporni ugotovitvi, da je o državljanstvu razlaščenca v skladu z določbo 3. odstavka 63. člena ZDen, kot o predhodnem vprašanju v denacionalizacijskem postopku, odločal upravni organ in izdal negativno ugotovitveno odločbo, je bil tožničin zahtevek za denacionalizacijo pravilno zavrnjen glede na določbo 9. člena ZDen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 113/2000-7 z dne 16.1.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 6.12.1999. Z njo je tožena stranka odpravila sklep Upravne enote L., Izpostava C. z dne 29.3.1999 (z njim je bila zavržena zahteva E.V., roj. K. in I.V., roj. K.c, za denacionalizacijo nepremičnine na S. v L.), in zavrnila zahtevo za denacionalizacijo. Sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi navaja, da je iz odločbe tožene stranke razvidno, to pa potrjujejo tudi podatki v upravnih spisih, da se prejšnja lastnika podržavljene nepremičnine J.E.K. in A.E.K. nista štela za jugoslovanska državljana, kar izhaja iz negativne ugotovitvene odločbe odločbe organa, pristojnega za notranje zadeve, ki je dne 3.4.1996 postala pravnomočna (z izdajo sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. U 1391/94-6). Glede na določbo 1. odstavka 9. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), J.E.K. in A.E.K. nista upravičena do denacionalizacije.

Tožnica vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi v celoti ugodi. Navaja, da je Ustavno sodišče RS z odločbo št. 3780 pod št. 21 v razdelku B/3 navedlo, da je potrebno pri osebah, ki niso vpisane v evidenco iz razlogov, navedenih v 2. odstavku 35. člen Zakona o državljanstvu FLRJ, izvesti poseben ugotovitven postopek, v katerem je moč izpodbijati domnevo o nelojalnosti. Šele po tako izvedenem postopku je mogoče presojati, ali je neka oseba jugoslovanski državljan in ali izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa denacionalizacijskega upravičenca. Ves čas postopka je zatrjevala, da je bil postopek ugotavljanja državljanstva v tem primeru napačno izveden, s čimer je bila kršena temeljna določba enakosti pred zakonom. Iz predloženega obvestila o višini katastrskih dohodkov, ki ga je Republiška uprava za javne prihodke, Izpostava D., poslala J.K., je razvidno, da država nekoga, ko je potrebno plačevati davke, šteje za svojega državljana, ko pa mu je potrebno vrniti tisto, kar mu je bilo odvzeto, pa mu tega statusa ne priznava. Nemške narodnosti ne more dokazovati samovoljni vpis okupatorja v lastno evidenco, da sta bila prejšnja lastnika dne 28.8.1945 na ozemlju FLRJ, pa je razvidno iz vročilnic. S kakšnim ravnanjem naj bi se pregrešila zoper narodne in državne interese narodov FLRJ, pa nikoli ni bilo ugotovljeno, niti ni bil izveden ugotovitven postopek v skladu z navedeno "ustavno odločbo".

Tožena stranka in državni pravobranilec Republike Slovenije na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po 1. odstavku 9. člena ZDen so fizične osebe iz 3., 4. in 5. člena tega zakona upravičenci, če so bili v času, ko jim je bilo premoženje podržavljeno, jugoslovanski državljani in jim je bilo po 9.5.1945 to državljanstvo priznano z zakonom ali mednarodno pogodbo.

Državljanstvo upravičenca se v postopku denacionalizacije dokazuje s potrdilom o vpisu upravičenca v evidenco o državljanstvu (točka b drugega odstavka 62. člena). Če takšnega vpisa ni, lahko organ, pristojen za odločanje o denacionalizaciji, tako kot v tem primeru, od upravnega organa, pristojnega za notranje zadeve, zahteva izdajo ugotovitvene odločbe o državljanstvu. Na takšno odločbo je upravni organ, pristojen za denacionalizacijo vezan, zato v denacionalizacijskem postopku ni mogoče uspeti z ugovori, ki se nanašajo na postopek ugotovitve državljanstva, voden pri organu, pristojnem za notranje zadeve.

Glede na takšno stališče in ob nesporni ugotovitvi (saj tožnica tega ne zanika), da je o državljanstvu J.E.K. in A.E.K. v skladu z določbo 3. odstavka 63. člena ZDen, kot o predhodnem vprašanju v denacionalizacijskem postopku, odločal upravni organ, pristojen za notranje zadeve in izdal negativno ugotovitveno odločbo (ki je z izdajo sodbe Vrhovnega sodišča RS, št. U 1391/94-6 z dne 3.4.1996 postala pravnomočna), je bil tožničin zahtevek za denacionalizacijo tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno zavrnjen, saj po citirani določbi 9. člena ZDen navedena prejšnja lastnika nista upravičenca do denacionalizacije.

Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu zakonitost odločbe, s katero je upravni organ, pristojen za denacionalizacijo, odločil o denacionalizaciji, tožnica ne more uspeti s pritožbenimi ugovori, ki se nanašajo na nepravilnosti v postopku ugotovitve državljanstva, ki naj bi jih pri odločanju o državljanstvu zagrešil upravni organ, pristojen za notranje zadeve.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo na podlagi 73. člena ZUS in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.