Jedro

V preteklosti že plačani komunalni prispevki, odmerjeni pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Žalec, se nanašajo le na že zgrajene objekte in ne na zemljišča.

Izrek

Tožba ni utemeljena.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo, št. 420-07-0066/2010 z dne 3. 11. 2010, je odločeno, da se zavezancu A. d.d., Celje (sedaj A. d.d. Celje v stečaju) odmeri komunalni prispevek v skupni višini 64.995,55 EUR za gradnjo nadstrešnice za agregat z zbiralnikom meteorne vode na zemljišču s parc. št. 1183/5 k.o. … (prvi odstavek). V drugem odstavku je določen transakcijski račun Občine Žalec za plačilo komunalnega prispevka. Tretji odstavek določa, da mora zavezanec plačati znesek v enkratnem znesku ali na obroke pred izdajo gradbenega dovoljenja. Četrti odstavek izreka odločbe določa, da če komunalni prispevek ni plačan skladno z odločbo o plačilu komunalnega prispevka, preneha veljati z iztekom koledarskega leta, v katerem je postala pravnomočna.

V obrazložitvi upravni organ prve stopnje navaja opis postopka za odmero komunalnega prispevka, ki mora biti plačan pred izdajo gradbenega dovoljenja. Iz PGD projektne dokumentacije ni razvidna velikost parcele, ki se upošteva v odmeri komunalnega prispevka, zato je bil zavezanec dne 24. 9. 2010 z dopisom pozvan, da projektno dokumentacijo dopolni z določitvijo velikosti parcele. Ta je bila dopolnjena z obrazložitvijo, da celotna zemljiška parcela številka 1183/5 k.o. … v izmeri 24.227,00 m², služi kot gradbena parcela tako obstoječim objektom, kot predvidenemu novemu objektu. Ugotovljeno je, da kljub pozivu zavezanec ni določil velikosti parcele, ki pripada objektu. Uporabi se Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Žalec (dalje Odlok). V tem primeru ne gre za prizidavo, dozidavo ali rekonstrukcijo že obstoječih objektov, temveč za novo gradnjo, zato je velikost parcel, ki pripadajo drugim že obstoječim objektom, pri odmeri komunalnega prispevka za gradnjo nadstrešnice z zbiralnikom meteorne vode brezpredmetna, v izračunu odmere komunalnega prispevka za predvideno novo gradnjo pa se površina parcele upošteva. Navaja, da pred uveljavitvijo tega Odloka po tedaj veljavnem aktu Občine Žalec „Odlok o plačilu komunalnega prispevka v Občini Žalec iz leta 2000“ pri izračunu komunalnega prispevka za gradnjo objekta, velikost parcele ni imela nobenega vpliva na višino odmerjenega komunalnega prispevka. Komunalni prispevek je bil za vsak posamezni novozgrajeni objekt odmerjen le na podlagi neto tlorisnih površin posameznih objektov, z upoštevanjem raznih korekcijskih faktorjev, neodvisnih od velikosti parcele. To pomeni, da se v preteklosti že plačani komunalni prispevki, odmerjeni pred uveljavitvijo sedaj veljavnega Odloka, nanašajo le na že zgrajene objekte in ne na zemljišča. Na podlagi sedaj veljavnega Odloka se določi površina parcele tako, da se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5. Ker iz PGD projektne dokumentacije izhaja, da znaša površina stavbišča objekta 2.254,00 m², iz tega sledi, da znaša površina parcele 3.381,00 m². V nadaljevanju navaja izračun oziroma obračunska območja in formulo za izračun višine komunalnega prispevka. Tabela prikazuje tudi obračunske stroške z vrstami opreme, oznako obračunskega območja, ceno na enoto in navedbo ali je to uporabljeno pri izračunu. Upošteva se faktor dejavnosti objekta, ki se skladno z določili Odloka v tem primeru uvršča v skupino stavb industrijske stavbe in skladišča (faktor dejavnosti objekta 1,3), z neto tlorisno površino 2.045,33 m². Komunalni prispevek se valorizira z indeksom cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije.

Tožena stranka s pritožbeno odločbo potrjuje odločitev organa prve stopnje. Odgovarja na pritožbene navedbe, ki temeljijo na tem, da je komunalni prispevek neutemeljeno izračunan, ker naj bi bili na parc. št. 1183/5 k.o. … še drugi objekti in se zato iz naslova parcele komunalni prispevek ne bi smel obračunavati. Drugostopni organ ugotavlja, da je velikost nepremičnine parc. št. 1183/5 k.o. … 24.277,00 m². Na delu te parcele s površino 3.381,00 m², kjer je locirana nadstrešnica, so legalno zgrajeni obstoječi objekti, zato se ta del uvršča med nepozidana zemljišča. Utemeljeno je tudi sklicevanje prvostopnega organa na predpise, ki več ne veljajo. Z navedbo odloka, ki sicer ne velja več, je želel prvostopni organ zgolj pojasniti, zakaj v obračunih komunalnih prispevkov za obstoječe objekte asfaltne baze, ki se nahajajo v bližini, površine posameznih pripadajočih gradbenih parcel niso upoštevane. Prejšnji predpis, ki je pokrival področje odmerjenja komunalnega prispevka, tega ni določal. To pomeni, da za obravnavani del parcel komunalni prispevek do sedaj še ni bil obračunan, kar je nazorno in preverljivo pojasnjeno že v izpodbijani odločbi. Sama navedba v PGD projektu, da parcelna številka 1183/5 k.o. … v izmeri 24.227,00 m², služi kot gradbena parcela tako obstoječim kot predvidenemu novemu objektu, bi bila lahko temelj za obračun komunalnega prispevka z upoštevanjem celotne površine parcele in ne le 3.381,00 m² površine. Pravilno je tudi obračunan zahtevek za posamezni komunalni vod, glede na to, da iz PGD projekta in soglasja Javnega komunalnega podjetja Žalec, št. 508/10-TV z dne 12. 4. 2010 izhaja, da se objekt priključuje na javno vodovodno omrežje. V nadaljevanju navaja, zakaj ne more slediti pritožbenim navedbam za oprostitev oziroma znižanja komunalnega prispevka ob upoštevanju že plačanih prispevkov za gradnjo občinske gospodarske javne infrastrukture v letih 1998-99, kar pa sodišče v sodbo ne povzema.

Glede uporabe četrtega odstavka 18. člena Odloka navaja, da se ta določba nanaša na gradnjo objektov širšega pomena. V zvezi z reševanjem okoljskih in infrastrukturnih problemov v Občini Žalec, določa ta člen možnost določitve kriterijev, ki jih sprejema občinski svet in se uporabljajo za oprostitev in olajšave pri plačilu komunalnega prispevka. Ti kriteriji do sedaj niso bili sprejeti in se nanje ni možno sklicevati.

Tožeča stranka v tožbi uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb upravnega postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Navaja razloge, zakaj je pričakovala oprostitev plačila komunalnega prispevka, ki ga je predlagala s posebno vlogo, glede na že vložene participacije. Nepravilno so uporabljene določbe 6. in 18. člena Odloka, ker gre za gradnjo na že obstoječi gradbeni parceli, kjer se za izračun komunalnega prispevka upošteva le neto tlorisna površina objekta in se ne uporabljajo določbe Odloka, glede preračuna stroškov opremljanja na parcelo, temveč zgolj del vezan na neto tlorisno površino objekta oziroma faktor dejavnosti. Tožena stranka ni upoštevala dejstva, da gre pri predvideni investiciji za gradnjo na že obstoječi gradbeni parceli in pa dejstva, da se opremljenost s komunalno opremo sploh ne spreminja. Bistveno so kršene določbe postopka, ker se odločbi ne moreta preizkusiti. Odločbi ne vsebujeta izračuna komunalnega prispevka, ampak le formule za njegov izračun. Tožeča stranka predlaga, da se obe upravni odločbi odpravita in se zadeva vrne upravnemu organu v ponoven postopek, in da se ji povrnejo stroški postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je prvostopni upravni organ, katerega odločitev je s pritožbeno odločbo potrdila tožena stranka, na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja uporabil pravilne materialne predpise, zato sodišče v izogib ponavljanju dejanskih in pravnih razlogov ponovno ne navaja, ker jim v celoti sledi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja; Neutemeljen je tožbeni ugovor, ki se nanaša na nepravilno uporabo 6. točke Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žalec (Odlok), glede na to, da bi moral upravni organ pri odmeri upoštevati ne samo določbe prvega odstavka, temveč tudi določbo drugega odstavka 6. člena tega Odloka. Ta sicer določa, da se tudi v primeru gradnje na že obstoječi gradbeni parceli (ta znaša v spornem primeru 24.227,00 m²), ne uporabljajo določbe tega odloka glede preračuna stroškov opremljanja na parceli, ampak se upošteva zgolj del, vezan na neto tlorisno površino objekta oziroma faktor dejavnosti, vendar pa je dejstvo, da so se v preteklosti odmerjeni komunalni prispevki za objekte, stoječe na tej parceli, nanašali zgolj na te objekte in ne na celotno parcelno zemljišče. Neutemeljen je tožbeni ugovor, ki se nanaša na bistveno kršitev določb upravnega postopka, glede na to, da se razlogi odločbe ki se nanašajo na odločitev, potrditvah tožeče stranke ne dajo preizkusiti. Tretji odstavek 210. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) določa, da obsega pisna odločba med drugim tudi obrazložitev, to je razloge na podlagi katerih se lahko preizkusi zakonitost v izreku navedena odločitev. V obravnavanem primeru so v obrazložitvi določno navedene predpisne določbe (prej in sedaj veljavni odloki), navedeni so tudi obračunski stroški preračunani na mersko enoto m² parcele, vse uporabljeno na neto tlorisno površino 2.045,33 m² objekta, ki se po Odloku uvršča med objekte vrste Industrijske stavbe in skladišča (faktor dejavnosti objekta 1,3). Glede na takšne, v tabelah in deloma v obrazložitvi navedene obračunske stroške sodišče ugotavlja, da je pravilnost in s tem zakonitost skupno odmerjene višine komunalnega prispevka, na podlagi danih obrazložitev obeh upravnih organov mogoče preizkusiti.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen in je upravni akt na zakonu utemeljen, je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.