Jedro

Če predkupni upravičenec (za nakup kmetijskega zemljišča) poda pravilno in pravočasno izjavo o sprejemu ponudbe, upravni organ ne more odobriti pravnega posla (kupne pogodbe), sklenjenega med prodajalko in drugim kupcem.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po opravljeni glavni obravnavi na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 22. 1. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Upravne enote ... z dne 5. 8. 2003, s katero je prvostopenjski upravni organ odločil, da se ne odobri pravni posel, sklenjen na podlagi kupoprodajne pogodbe med A.A. kot kupcem in B.B. kot prodajalko za nakup tam navedenega kmetijskega zemljišča. 2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotavlja, da odločitev upravnih organov temelji na veljavnih določbah Zakona o kmetijskih zemljiščih – ZKZ. Kot nerelevantne zavrne tožbene ugovore glede nagibov C.C. za podajo izjave volje o sprejemu ponudbe oziroma za uveljavljanje prednostne pravice.

3. Tožnica v reviziji (prej pritožbi) uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava. Meni, da je ravnanje C.C. šikanozno, brez resnega namena kupiti solastni delež sporne nepremičnine. Na to kaže dejstvo, da C.C. upravni enoti ni predložil vloge za odobritev pravnega posla. Ob pravnem stališču, kakršnega zastopa sodišče prve stopnje, bi predkupni upravičenci lahko brez kakršnihkoli pravnih sankcij uveljavljali predkupno pravico zgolj iz razloga, da preprečijo prodajo nepremičnine določeni osebi. Tako ravnanje predstavlja zlorabo zakonskih pravic v škodo tretje osebe in ne more uživati pravnega varstva. Vrhovnemu sodišču predlaga, da spremeni izpodbijano sodbo tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo njenih stroškov.

4. Tožena stranka in stranka z interesom na revizijo (prej pritožbo) nista odgovorili.

K I. točki izreka:

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. V obravnavanem primeru je sporno, ali prvostopenjski upravni organ utemeljeno ni odobril pravnega posla (kupoprodajne pogodbe) za nakup tam navedenega kmetijskega zemljišča (do ½), sklenjenega med B.B. in tožnico.

9. ZKZ v členih 17 do 25 natančno določa način in postopek prodaje kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij. Pravni posel, ki se nanaša na promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami, mora na podlagi 19. člena ZKZ odobriti upravna enota. Na podlagi določbe tretjega odstavka 19. člena ZKZ se pravni posel za pridobitev kmetijskega zemljišča ne odobri (med drugim), če ni upoštevan prednostni vrstni red kupcev po 23. členu ZKZ.

10. V obravnavanem primeru ni sporno, da je prodajalka B.B. na podlagi prvega odstavka 20. člena ZKZ dala ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, ½ parc. št. 15 – travnik v izmeri 16 arov 11 m2, k.o. ..., za ceno 161.000,00 SIT, ter da sta v roku za sprejem ponudbe podala izjavo o sprejemu ponudbe tožnica A.A. in C.C. Sporno tudi ni, da je C.C. solastnik druge polovice navedenega kmetijskega zemljišča. 11. Na podlagi 1. alinee prvega odstavka 23. člena ZKZ ima pri nakupu kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije, če ni z drugimi zakoni določeno drugače, predkupno pravico (na prvem mestu) solastnik.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča je upravni organ prve stopnje na podlagi 3. alinee tretjega odstavka 19. člena pravilno zavrnil odobritev pravnega posla (kupoprodajne pogodbe) sklenjenega med tožnico in prodajalko za nakup spornega kmetijskega zemljišča. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da je v tem upravnem sporu bistveno (in tudi edino pravno relevantno), da je predkupni upravičenec (C.C.) pravilno in pravočasno podal izjavo o sprejemu ponudbe. S tem dejanjem je na podlagi drugega odstavka 22. člena ZKZ pridobil položaj stranke v postopku odobritve pravnega posla, in na ta način izkazal svoj namen za uveljavljanje predkupne pravice. Ne glede na to, da prodajna pogodba s sprejemom ponudbe še ni sklenjena, pa tako ponudba kot tudi izjava o sprejemu ponudbe zavezujeta obe stranki. Zato je neutemeljen revizijski ugovor, da lahko predkupni upravičenci brez kakršnihkoli pravnih sankcij uveljavljajo predkupno pravico iz šikanoznih namenov.

13. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je revizija vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

14. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo, revidentka na podlagi prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.