Jedro

Sklepa o zavarovanju ni dovoljeno izdati, če upnik stečajnega dolžnika zamudi s prijavo izločitvene pravice.

S prepozno prijavo tožeča stranka ni izgubila tudi izločitvene pravice, vsekakor pa je izgubila možnost za izdajo sklepa o zavarovanju te izločitvene pravice.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in razveljavilo sklep o zavarovanju z začasno odredbo ter ustavilo postopek zavarovanja, razveljavilo pa je tudi opravljena dejanja zavarovanja in odredilo izbris prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnin.

2. Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov (prvi odstavek 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, pri čemer se ZPP uporablja na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju) in predlagala, naj višje sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da izdaji začasne odredbe ugodi. Priglasila je tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V času izdaje začasne odredbe je bil nad toženo stranko že začet stečajni postopek. Zato je za presojo dovoljenosti izdaje začasne odredbe – sklepa o zavarovanju sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo 131. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju (1. odstavek 131. člena ZFPPIPP). Dovoljeno pa je izdati sklep o zavarovanju zahtevka upnika za uveljavitev ločitvene ali izločitvene pravice, razen če je upnik v stečajnem postopku zamudil rok za prijavo te pravice (1. točka 3. odstavka 131. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje tako nima prav, ko navaja, da je dovoljeno izdati sklep o zavarovanju tudi, če upnik stečajnega dolžnika zamudi s prijavo izločitvene pravice. Kljub temu pa je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

5. Tožeča stranka namreč ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ni prijavila izločitvene pravice v roku za prijavo terjatev, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo iz sklepa o preizkusu terjatev. S prijavo izločitvene pravice, ki je bila vložena po poteku treh mesecev od dneva objave oklica o začetku stečajnega postopka, pa tožeča stranka ni pridobila pravice do zavarovanja svoje terjatve. S prepozno prijavo tožeča stranka seveda ni izgubila tudi izločitvene pravice, kot sama pravilno navaja, vsekakor pa je izgubila možnost za izdajo sklepa o zavarovanju te izločitvene pravice. Ker torej začasne odredbe že zaradi prepozne prijave izločitvene pravice ni mogoče izdati, so nepomembni tudi razlogi, ki jih tožeča stranka navaja za utemeljenost predloga za izdajo začasne odredbe. Ni pa odveč opozoriti tožečo stranko, ki očitno želi kupiti sporne nepremičnine, iz njenih navedb pa izhaja, da kupnine tako ali tako še ni plačala, da vsekakor lahko sodeluje na morebitni javni dražbi in na njej ponudi ceno, ki je po njenih trditvah bistveno višja od izklicne cene in s tem tudi bolj ugodna za upnike tožene stranke.

6. Izpodbijani sklep je pravilen, in ker višje sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

7. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela, zato bo morala na podlagi 154. člena ZPP v zvezi s 165. členom ZPP sama nositi svoje pritožbene stroške.