Jedro

ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis. Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se v primeru, če na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po pravilih o fikciji vročitve. Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora tako trpeti pravna oseba (t. j. tožeča stranka) sama. Glede na povsem jasno določbo tretjega odstavka 139. člena ZPP je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo zadevno vabilo tožeči stranki vročati njeni zakoniti zastopnici.

Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ni imela hišnega predalčnika, ne morejo vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je dolžnost stranke postopka, da ravna skladno s predpisi in poskrbi, da bo na naslovu, ki je vpisan v sodni register, omogočeno tudi sprejemanje sodnih pošiljk. Z opustitvijo takšnega ravnanja se sama izpostavi nevarnosti, da jo doletijo negativne pravne posledice.

Če procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene zaradi razlogov na strani tožeče stranke, ni mogoče govoriti o kršitvi ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva, ker gre za kršitev pravil o načinu uresničevanja pravice in ne za omejitev pravice.

S sodbo na podlagi odpovedi sodišče tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, zato se šteje, da je tožeča stranka v sporu popolnoma propadla in je nasprotni stranki dolžna povrniti njene pravdne stroške.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo na podlagi odpovedi je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 20985/2017 z dne 15.3.2017, razveljavilo v 1. in 3. odstavku izreka ter tožbeni zahtevek zavrnilo (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi v roku 8 dni povrniti pravdne stroške v višini 314,15 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje do plačila (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka (1. točka 1. odstavka 338. člena ZPP1) pravočasno pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Pritožba tožeče stranke je bila vročena toženi stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek tožeče stranke nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, obravnavani gospodarsko pravni spor teče po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je zato na podlagi 5. odstavka 458. člena ZPP odločal sodnik posameznik. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo na podlagi odpovedi, ker tožeča stranka, ki je izrecno zahtevala izvedbo naroka (list. št. 35 in 144 spisa), na narok razpisan za dne 10.9.2018 ni pristopila, čeprav je bila nanj pravilno vabljena, pri čemer pa so bili izpolnjeni tudi pogoji iz 317. člena ZPP - t. j., da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 454. člena ZPP).

7. Tožeča stranka v pritožbi navaja, da ji vabilo na omenjeni narok za glavno obravnavo ni bilo vročeno oziroma, da ni bila pravilno vabljena. Pojasnjuje, da že od februarja 2017 ne posluje več na naslovu V. 109, L., pač pa na naslovu L. 11, L. 8. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da tožeči stranki vabilo na omenjeni narok za glavno obravnavo ni bilo pravilno vročeno. Iz podatkov v spisu (list. št. 155) namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje predmetno vabilo tožeči stranki vročalo v skladu z določbo 3. odstavka 139. člena ZPP na poslovnem naslovu V. 109, L., ki je vpisan v sodni register in že od 17.4.2015 ni spremenjen.2 Ker vročevalec dne 11.7.2018 na tem naslovu osebe, ki bi ji lahko vročil pisanje, ni našel, je skladno z določbo 3. odstavka 142. člena ZPP na njenih vratih pustil obvestilo o prispelem pismu z navedbo, kje je pisanje, in rokom 15 dni, v katerem mora naslovnik (tožeča stranka) pisanje dvigniti. Ker tožeča stranka ni prevzela pisanja v 15 dneh, se je zaradi odsotnosti hišnega predalčnika na njenem prijavljenem naslovu, pismo vrnilo sodišču dne 30.7.2018. Vročitev zadevnega vabila je bila torej opravljena s fikcijo dne 26.7.20183 (4. odstavek 142. člena ZPP).

9. Iz spisovnega gradiva tudi ne izhaja, da bi tožeča stranka pred vložitvijo zadevne pritožbe sodišče prve stopnje kakorkoli obvestila o drugačnem dejanskem naslovu poslovanja (v svojih vlogah je vseskozi navajala naslov, ki je vpisan v sodnem registru). ZPP temelji na izhodišču, da je dolžna skrbnost tistega, ki se vpisuje v sodni register, da v primeru spremembe naslova poskrbi za ustrezen prepis. Ureditev je do subjektov vpisa v sodni register stroga, saj se v primeru, če na naslovu, navedenem v sodnem registru, ni mogoče opraviti vročitve, vročitev opravi po pravilih o fikciji vročitve4. Posledice neizpolnjevanja zakonskih obveznosti glede pravilnega vpisa naslova v sodnem registru mora tako trpeti pravna oseba (t. j. tožeča stranka) sama.5

10. Glede na povsem jasno določbo 3. odstavka 139. člena ZPP je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da bi sodišče prve stopnje moralo zadevno vabilo tožeči stranki vročati njeni zakoniti zastopnici.6 Zaslišanje slednje je tožeča stranka predlagala le kot dokaz tožbenih navedb in v dokaznem predlogu navedla, naj jo sodišče vabi na naslov tožeče stranke, pri čemer pa, kot je bilo že pojasnjeno, o kakršnikoli spremembi svojega (dejanskega) naslova poslovanja sodišča ni obvestila.

11. Pritožbene navedbe, da tožeča stranka ni imela hišnega predalčnika, ne morejo vplivati na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, saj je dolžnost stranke postopka, da ravna skladno s predpisi7 in poskrbi, da bo na naslovu, ki je vpisan v sodni register, omogočeno tudi sprejemanje sodnih pošiljk.8 Z opustitvijo takšnega ravnanja se sama izpostavi nevarnosti, da jo doletijo negativne pravne posledice.9 10 Smiselno zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana.

12. Prav tako ne gre za kršitev ustavne pravice do učinkovitega sodnega varstva (23. člen Ustave RS). Če procesne predpostavke za sodno varstvo niso izpolnjene zaradi razlogov na strani tožeče stranke, ni mogoče govoriti o kršitvi te pravice, ker gre za kršitev pravil o načinu uresničevanja pravice in ne za omejitev pravice.11

13. Končno so neutemeljene tudi pritožbene navedbe, da je izvedbo naroka prav tako zahtevala tožena stranka, in sicer s samim dokaznim predlogom za zaslišanje njene zakonite zastopnice. Namreč pravna teorija in sodna praksa sta si enotni, da ni mogoče šteti, da določen dokazni predlog (npr. zaslišanje priče ali zakonitega zastopnika stranke) pomeni zahtevo za izvedbo naroka.12

14. Po vsem pojasnjenem in ker ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP), se zaključek sodišča prve stopnje, da so v obravnavani zadevi podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi odpovedi iz 3. odstavka 454. člena ZPP, izkaže kot pravilen. S sodbo na podlagi odpovedi sodišče tožbeni zahtevek zavrne kot neutemeljen, zato se šteje, da je tožeča stranka v sporu popolnoma propadla in je nasprotni stranki dolžna povrniti njene pravdne stroške.13 Odločitev sodišča prve stopnje o stroških postopka je zato pravilna.

15. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

16. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

17. Tožeča stranka stroškov pritožbe ni priglasila, zato pritožbeno sodišče o njih ni odločalo.

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 2 Redni in zgodovinski izpisek iz sodnega registra za tožečo stranko, dostopna na spletni strani AJPES. 3 Petnajstdnevni rok za nastop vročitve s fikcijo kljub svojemu poimenovanju ne predstavlja pravega procesnega roka v smislu ZPP, saj gre le za zaključno fazo procesnega dejanja vročanja, po opravi katere šele lahko začnejo teči procesni roki, kar posledično pomeni, da se lahko rok za nastop fikcije vročitve izteče na soboto, nedeljo ali praznik in tudi med sodnimi počitnicami (npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Ip 1087/2016 z dne 23.5.2016). 4 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2009, 1. knjiga, stran 565. 5 Npr. sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1924/2015 z dne 6.10.2015 in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2353/2011 z dne 25.4.2012. 6 Npr. sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 2353/2011 z dne 25.4.2012. 7 1. odstavek 43. člena Zakona o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 51/09 s spremembami, ZPSto-2). 8 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 413/2013 z dne 18.6.2014. 9 Smiselno npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 264/2016 z dne 7.3.2017. 10 Na tem mestu pritožbeno sodišče še dodaja, da je tožeča stranka nedvomno tudi vedela, da ji sodišče prve stopnje vsa pisanja v tej zadevi vroča na naslov, ki je vpisan v sodni register, saj je npr. pravočasno vložila odgovor na vlogo nasprotne stranke, (do)plačala sodno takso oziroma vložila pritožbo. 11 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. VIII Ips 264/2016 z dne 7.3.2017. 12 Sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 702/2014 z dne 24.9.2014 ter sodba in sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cpg 1344/2015 z dne 7.12.2015. 13 Npr. sodba Višjega sodišča v Celju, opr. št. Cp 368/2014 z dne 20.11.2014 ter smiselno sklep Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1088/97 z dne 24.11.1998.