Jedro

Odgovor na odgovor na pritožbo v določbah ZPP ni predpisan, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP zanj ni utemeljena in po presoji sodišča presega tudi namen BPP iz določbe 1. člena ZBPP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, št. Bpp 1655/2019 z dne 6. 12. 2019, odločila, da se prošnja za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilca A.A., kot neutemeljena zavrne. Pojasnila je, da je prosilec 28. 10. 2019 vložil prošnjo za dodelitev BPP, zaradi vložitve odgovora na odgovor tožene stranke na pritožbo. Pojasnila je, da mora prosilec za dodelitev BPP, v skladu z določili 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) izkazati dva pogoja, finančno materialni kriterij oziroma tako imenovani subjektivni kriterij, ki ga sodišče presoja na podlagi listinskih dokazil o finančnem in materialnem položaju in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP.

2. Prosilec je zaprosil za BPP v zadevi s postopkom, opr. št. P .../2017, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Celju, zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe. V tej zadevi sodišče ni ugodilo tožbenemu zahtevku (prosilčevemu), zato je vložil pritožbo, na katero je tožena stranka podala odgovor, prosilec pa sedaj zaproša za BPP, zaradi vložitev odgovora na odgovor tožene stranke za pritožbo, kolikor je takšen odgovor sploh dopusten oziroma kolikor je za to določen kakšen rok.

3. Tožena stranka je po opravljenih uradnih poizvedbah ugotovila, da prosilec v navedeni zadevi s strani sodišča ni bil pozvan na vložitev odgovora na odgovor tožene stranke, ki ga Zakon o pravdnem postopku ne določa in obenem ugotovila tudi, da je sodišče dne 28. 10. 2019, takoj po prejemu vseh vročilnic, odstopilo spis v reševanje višjemu sodišču. Glede na navedeno je ugotovila, da prosilec v tej zadevi ne potrebuje BPP, saj na vložitev odgovora na odgovor ni bil pozvan, sodišče pa je 28. 10. 2019 tudi že odstopilo spis v reševanje višjemu sodišču. 4. Ker torej niso bili podani pogoji, ki jih 24. člen ZBPP določa za dodelitev BPP, je prosilčeva prošnja neutemeljena, glede na takšno odločitev pa tožena stranka v nadaljevanju ni presojala, ali prosilec izpolnjuje tudi subjektivni kriterij za dodelitev BPP, ki mora biti podan kumulativno.

5. Tožnik v vloženi tožbi odločitvi oporeka. Navaja, da prvenstveno izpodbija odločitev zato, ker je bila kuverta v kateri je bila odločba poslana, naslovljena na nekoga drugega in ne nanj, saj je bil na kuverti zapisan priimek A...č, njegov priimek pa je A...ć. Kuverto je pomotoma odprl, saj ob prejemu ni bil pozoren, da se pisemska pošiljka ne nanaša nanj.

6. Tožnik iz previdnosti in v bran zavarovanja svojih interesov, ugovarja vsebini prispele poštne pošiljke. Navaja, da je v prilogi k vlogi jasno in nedvoumno pojasnil, da prvotno želi pridobiti prvi pravni nasvet v zvezi s tem, ali ima na odgovor tožene stranke pravico podati odgovor in če, v kakšnem roku. Dodatno je z vlogo uveljavljal še dodelitev BPP za sestavo in vložitev odgovora na odgovor tožene stranke. Tožena stranka je na vlogo odgovorila šele z odločbo z dne 6. 12. 2019, torej po več kot 30 dneh. Odločba je bila poslana prepozno, toženec je s tako dolgim odločanjem zamudil razumen in dopusten rok za odločanje, ne glede na odločitev. S tem dejanjem je tožena stranka tožniku onemogočila pridobitev odgovora na bistvena vprašanja v zvezi s prejetim odgovorom tožene stranke v pravdnem postopku Okrajnega sodišča v Celju, št. P .../2017 in se o zadevi ni mogel izjasniti.

7. Tožnik meni, da je upravičen do dodelitve BPP, že zaradi tega, ker je socialno ogrožena stranka, vsaj do dodelitve prvega pravnega nasveta in ker poteka pravdnega postopka v katerem je zaprosil za BPP, ni razumel. Neutemeljeno je sklicevanje tožene stranke na neizpolnjene pogoje določene v 24. členu ZBPP. Vloga se nanaša na predmet pravdnega postopka v katerem je bil udeležen in je zanj življenjskega pomena. Vprašanje v zvezi s katerim se je obrnil na toženo stranko ni nerazumno oziroma v odločbi ni pojasnjeno, da gre za nerazumno zahtevo, v zvezi s katero prosilec za BPP ne bi imel možnosti za uspeh v pravdi. Šele ob preučitvi in hkrati izjasnitvi glede možnosti (tudi rabe izrednih pravdnih sredstev), ob prejemu odgovora na pritožbo, bi lahko tožnik presojal, ali je dejansko nerazumno, da se na katerikoli pravno dopusten način odzove na neresnične trditve toženca pravdnega postopka. Navedba, da Zakon o pravdnem postopku ne predvideva odgovora na odgovor je pavšalna, in ne pojasni, ali tožnik v takšni situaciji ni imel na voljo nobene druge možnosti, da bi prerekal neresnične navedbe nasprotne stranke. Zaradi navedenega sodišču predlaga odpravo izpodbijane odločbe in predlaga tudi, da toženi stranki sodišče naloži, da nosi odgovornost za posledice, ki so nastale vsled izpodbijane odločbe, ter predlaga tudi, da se toženi stranki naloži plačilo vseh pravdnih stroškov.

8. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka:

9. Tožba ni utemeljena.

10. Po pregledu izpodbijane odločbe sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna in skladna z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnila tožena stranka, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tudi sklicuje, dodatno pa pojasnjuje in ponovno izpostavlja v nadaljevanju navedena dejstva.

11. Namen brezplačne pravne pomoči po ZBPP je, kot izhaja iz njegovega prvega člena, uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati, zato se pri dodelitvi BPP upoštevajo pogoji določni v ZBPP, ki se nanašajo tako na finančno materialni položaj prosilca in izpolnjevanje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

12. Tožena stranka je v predmetni zadevi odločila na podlagi 24. člena ZBPP, ki zahteva, da je treba pri presoji glede dodelitve BPP, kot pogoj upoštevati okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem pa je treba upoštevati, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Po določbi tretjega odstavka 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen materialni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Ta pogoj mora biti izpolnjen poleg pogoja, da je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno ekonomski položaj.

13. V obravnavani zadevi tožena stranka ni presojala materialnega pogoja, ker je ugotovila, da ni izpolnjen objektivni pogoj. Sodišče se strinja z razlogi tožene stranke v izpodbijani odločbi, s katerimi utemeljuje, zakaj v obravnavani sporni zadevi meni, da ni izpolnjen pogoj za dodelitev zaprošene BPP iz prvega odstavka 24. člena ZBPP.

14. Med strankama upravnega spora v zadevi ni sporno, da je tožnik zaprosil za dodelitev BPP v zadevi s postopkom, ki ga vodi Okrajno sodišče v Celju, opr. št. P .../2017, zaradi ugotovitve nedopustnosti izvršbe in sicer zaradi vložitve odgovora na odgovor na pritožbo tožene stranke v tem postopku.

15. V skladu z določbo 344. člena ZPP, ki določa, da se izvod pravočasne, popolne in dovoljene pritožbe vroči sodišče prve stopnje nasprotni stranki v odgovor na pritožbo in da se odgovor na pritožbo lahko vloži pri sodišču prve stopnje v enakem roku, kot je določen za vložitev pritožbe, odgovor na odgovor na pritožbo v določbah ZPP ni predpisan, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP ni utemeljena in po presoji sodišča presega tudi namen BPP iz določbe 1. člena ZBPP.

16. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

K II. točki izreka:

17. Odločitev o stroških postopka temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.