21. 6. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata 5. junija 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 2753/2006 z dne 9. 1. 2007 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru št. In 03/00427 z dne 5. 9. 2006 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče zavrnilo pritožbo pritožnika (v izvršbi dolžnika) zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo ugovor pritožnika zoper sklep o izvršbi. Višje sodišče je pritrdilo pravnemu stališču sodišča prve stopnje, po katerem je pravočasnost upnikovega predloga za izvršbo, vloženega proti družbeniku iz sodnega registra izbrisane družbe z neomejeno odgovornostjo, treba presojati po določbah tedaj veljavnega Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 30/93 in nasl. – v nadaljevanju ZGD), ne pa po določbah Zakona o finančnem poslovanju podjetij (Uradni list RS, št. 54/99 in nasl. – v nadaljevanju ZFPPod).

2.Pritožnik navaja, da je tudi v njegovem primeru treba upoštevati enoletni rok za uveljavljanje terjatev proti družbenikom izbrisane družbe iz ZFPPod, saj ta predpis ne dela razlik med družbeniki družb z neomejeno odgovornostjo in družbeniki drugih družb. Zatrjuje kršitev 22. in 14. člena Ustave.

B.

3.Pritožnik zmotno razume pravno naravo ustavne pritožbe, ko skuša v njej uveljaviti svojo razlago prava, s katero v izvršilnem postopku ni uspel. Z navedbami v ustavni pritožbi namreč oporeka predvsem pravilni uporabi materialnega prava, kar pa samo po sebi ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine.

4.Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, ki pomeni izraz splošne pravice do enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) na področju sodnega varstva pravic. Vendar bi to kršitev v obravnavanem primeru Ustavno sodišče lahko ugotovilo le, če bi bila izpodbijana sodna odločba očitno napačna in brez razumne pravne obrazložitve in bi jo zato bilo treba označiti za arbitrarno. Tega pa izpodbijani odločbi ni moč očitati. Sodišče je celovito in razumno obrazložilo, zakaj je v tem primeru treba upoštevati petletni zastaralni rok iz 134. člena ZGD, ne pa enoletnega prekluzivnega roka iz drugega odstavka 394. člena ZGD, na katerega napotuje v času vložitve predloga za izvršbo veljavni peti odstavek 27. člena ZFPPod.

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.)v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana dr. Franc Grad in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger