Jedro

Če okrepčevalnica ni sklenila dogovora za drugačen poslovni čas, kot je določen v občinskem odloku, upravni organ utemeljeno zavrne drugačen poslovni čas, kot je določen v odloku.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Sekretariata za gospodarstvo, družbene dejavnosti in občo upravo občine, ki je zavrnil njeno vlogo za podaljšani poslovni čas okrepčevalnice in ga določil na podlagi 7. alinee 12. člena odloka o poslovnem času (Uradni list RS, št. 11/89), ker je ugotovil, da tožnica ni predložile soglasja krajevne skupnosti. Tožena stranka je izpodbijano odločbo utemeljila s tem, da tožnica ni predložila soglasja krajevne skupnosti in da je predložitev takšnega mnenja dolžnost stranke, ne pa upravnega organa. Volja pristojnega organa je lahko pravno veljavno izražena le v pismeni obliki, ne pa na podlagi ustnih izjav določenih oseb.

V tožbi je tožnica predlagala, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Navajala je, da je pri krajevni skupnosti poskušala dobiti soglasje, vendar so ji pojasnili, da lahko to storijo le na prošnjo oziroma naročilo upravnega organa. Upravni organ je zahteval, da mnenje pridobi tožnica. Upravni organ bi se telefonično lahko prepričal, da krajevna skupnost soglaša s podaljšanim poslovnim časom. Soglasja tožnica ne more pridobiti zaradi šikaniranja soseda, s čemer je kršeno načelo pravičnosti prava, pa tudi dispozitivnosti strank, ker tožnica zaradi enega od sosedov ne more pridobiti soglasja.

Tožena stranka je predlagala, da sodišče tožbo zavrne in poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Poslovni čas gostinskih obratov v mestu Ljubljana ureja odlok o poslovnem času (Uradni list SRS, št. 11/89 - odlok). Okrepčevalnica se nahaja na območju mesta Ljubljana, vendar ne v ožjem središču mesta, ki ga določa 5. točka 7. člena odloka. Poslovni čas je določen v 12. členu odloka. Izven okvirov v odloku določenega poslovnega časa lahko na podlagi 7. alinee 12. člena okrepčevalnica posluje le po dogovoru s krajevno skupnostjo. Ta določba pomeni, da mora dogovor s krajevno skupnostjo skleniti v pismeni obliki okrepčevalnica po njenem zastopniku. Trditev tožnice, da bi moral oziroma da bi lahko pridobil soglasje upravni organ in da bi se o soglasju lahko prepričal s telefonskim razgovorom, je torej v nasprotju z vsebino navedenega člena odloka. Glede na vsebino navedene določbe bi morala tožnica k priglasitvi poslovnega časa, če je želela njegovo podaljšanje, priložiti dogovor s krajevno skupnostjo, česar pa ni storila. Sicer pa dejansko ni sporno, da tožeča stranka s krajevno skupnostjo ni sklenila dogovora o podaljšanju poslovnega časa, zato je tožena stranka pravilno in na podlagi navedenega odloka zavrnila pritožbo tožnice.

Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 60/77, v zvezi s 1. odstavkom ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne slistine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I) tožbo zavrnilo.