Jedro

Ker je bila tožba poslana sodišču že po izteku zakonskega roka, jo je sodišče moralo na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavreči kot prepozno.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Tožnik je 19. 10. 2011 pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, oddelek v Celju, vložil tožbo, v kateri navaja, da se ne strinja z odločbo o odmeri dohodnine za leto 2005, št. DT 91145950 z dne 16. 10. 2006, v kateri je obrazloženo in priznano preplačilo dohodnine v znesku 166,63 SIT. Strinja se z ugotovitvijo, da je na kontu 2010 obračunan znesek 20.228 SIT, ne strinja pa se z obračunom iz konta 2011 (davek iz dejavnosti) v višini 43.267 SIT, ker ima istočasno vloženo in v teku tožbo za odpis dajatev, ki pa do vložitve tožbe še ni bila rešena. Meni, da je upravičen do vračila tega zneska. Prav tako meni, da bi mu morali vrniti znesek iz konta 2011, v višini 103.108 SIT (PIZ dejavnosti), na podlagi izrečene sodbe Delovnega sodišča v Celju 22. 9. 2008. Na nepravilnosti je Davčni organ RS (v nadaljevanju DURS) večkrat opozoril, ker mu ne bi smeli obdavčiti edinega vira dohodka za preživetje. DURS napake ni priznal, kar ga moti. Od sodišča pričakuje, da bo ugodilo tožbenemu zahtevku, v katerem zahteva odpravo izpodbijane odločbe z dne 16. 10. 2006, v delu, ki si dovoljuje zaseg preplačila dohodnine za pokritje dolga iz dolga iz dejavnosti, ki je bil kasneje odpisan. Zahteva povračilo zaseženega denarja, zamudne obresti in vse stroške nastale zaradi samoplačniškega zdravljenja.

Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Sodišče uvodoma pojasnjuje, da iz navedb tožnika v tožbi in tožbenega zahtevka izrecno izhaja, da zahteva odpravo odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, št. DT 91145950 z dne 16. 10. 2006. Ne glede na nepopolne listine predloženega upravnega spisa, sodišče ugotavlja, da tožnik izpodbija akt z datumom odločitve 16. 11. 2006. Zoper ta akt, ki ni priložen upravnemu spisu, je tožnik vložil pritožbo, o kateri je prvostopenjski organ odločil s sklepom št. 4210-2189/2006-04041-03 z dne 19. 12. 2006. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bila odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Celje, št. DT 91145950 z dne 16. 10. 2006, tožniku vročena v skladu z 87. členom Zakona o splošnem upravnem postopku dne 24. 10. 2006, pritožba pa je bila vložena 20. 11. 2006, torej prepozno, zaradi česar je bilo treba pritožbo, kot prepozno vloženo, zavreči. Slednji sklep je bil tožniku vročen tako, da je bil 6. 1. 2007 puščen v hišnem predalčniku.

V skladu z 28. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), se vloži tožba v 30. dneh po tem, ko je bil upravni akt s katerim je bil končan postopek vročen stranki. Rok za vložitev tožbe prične teči z vročitvijo upravnega akta. Tožba se vloži pri sodišču, ki je pristojno za odločanje, ali pa se mu pošlje po pošti. V skladu z drugim odstavkom 29. člena ZUS-1 se šteje, da je bila tožba vložena pri sodišču tisti dan, ko je bila priporočeno oddana na pošto. Iz podatkov predloženega upravnega spisa je razvidno, da se je postopek, s katerim je tožnik ugovarjal odločbi o odmeri dohodnine za leto 2005, št. DT 91145950 z dne 16. 10. 2006, zaključil z izdajo sklepa istega organa, št. 4210-2189/2006-04041-03 z dne 19. 12. 2006, v letu 2007. To pomeni, da je zakonski rok za vložitev tožbe iztekel 6. 2. 2007. Šteje se, da je vloga vložena pravočasno, če je izročena sodišču preden se rok izteče. Ker je bila tožba poslana sodišču 18. 10. 2011 oz. 19. 10. 2011, torej že po izteku zakonskega roka, jo je sodišče moralo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavreči kot prepozno.