Jedro

Tožnik ni trdil, da bi obveznost toženke za plačilo plače skladno z navedeno urno postavko izhajala iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč se je skliceval na dodatni ustni dogovor o načinu izračuna plače ob upoštevanju dogovorjene urne postavke. Tožbene navedbe o ustnem dogovoru glede plačila plače torej niso v nasprotju s predloženo pogodbo o zaposlitvi v smislu neizpolnjevanja pogoja iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.

Delavec ima pravico do bruto plače, zato delovno sodišče z dajatvenim izrekom odloči o obveznosti plačila bruto plače oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ne pa tudi o obveznosti ali višini obveznosti plačila davkov in prispevkov. Tak izrek sodne odločbe ne pomeni, da mora biti ves prisojeni znesek plačan neposredno delavcu kot upniku (na njegov račun).

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se zamudna sodba potrdi.

II.Toženka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo toženki naložilo, naj tožniku plača pripadajoče dele bruto plače za obdobje od aprila do junija 2022 v določenih zneskih ter neto znesek 2.392,00 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženki je naložilo povračilo tožnikovih stroškov postopka ter jo zavezalo za plačilo sodne takse.

2.Zoper zamudno sodbo se pritožuje toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga njeno spremembo tako, da se tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožniku naloži povračilo njenih stroškov, oziroma njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Zatrjuje, da ji tožba ni bila pravilno vročena, ker ni prejela vseh listin, navedenih v tožbi; s tožbo je prejela le pogodbo o zaposlitvi in evidenco opravljenih ur za obdobje april-julij. Glede na navedeno šteje, da vročitev ni bila pravilna in tako ni izpolnjen eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe. Ker tožbi niso bile priložene vse listine, zatrjuje bistveno kršitev določb postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ne more namreč preizkusiti ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožbene navedbe niso v nasprotju z listinami v spisu. Meni, da ni izpolnjen niti pogoj sklepčnosti tožbe oziroma da gre za zahtevek, s katerim je mogoče razpolagati, saj je predmet zahtevka izplačilo bruto plač za mesece april-junij 2022, delavec pa ni upravičen do izplačila bruto plače, temveč do obračuna plače, plačila davkov in prispevkov ter izplačila neto plače. Trdi, da je tožbeni zahtevek v nasprotju z zakonom, saj tožnik zahteva izplačilo bruto plače, čeprav mora delodajalec obračunati in plačati davke ter prispevke. Zatrjuje tudi, da so tožbene navedbe in zaključki sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu, saj iz priložene pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi se stranki dogovorili za urno postavko 14,76 EUR bruto oziroma 11,50 EUR neto, zato ni podan pogoj iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP. Navaja, da niti tožba niti sodba ne vsebujeta utemeljenih razlogov, zakaj naj bi bili navedeni bruto zneski pravilni in kako je prišlo do preračuna iz neto zneskov razlik plač v bruto zneske, zato sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti in je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške pritožbe.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo zamudno sodbo na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) v povezavi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v mejah razlogov iz pritožbe; po uradni dolžnosti je pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v navedeni določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere se pazi po uradni dolžnosti, na v tožbi navedeno dejansko stanje pa je pravilno uporabilo materialno pravo.

5.Zamudna sodba, s katero se ugodi tožbenemu zahtevku se po prvem odstavku 318. člena ZPP izda, če tožena stranka v roku 30 dni ne odgovori na tožbo in če so izpolnjeni pogoji: da je toženi stranki pravilno vročena tožba v odgovor, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ter da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana. Pasivnost tožene stranke je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, upošteva pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišče dejanskega stanja ne ugotavlja, temveč kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.

6.Ni podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki jo uveljavlja toženka zato, ker naj ji poleg tožbe ne bi bile vročene vse listine, ki jih je tožnik skupaj s tožbo posredoval sodišču prve stopnje. Iz vročilnice za vročitev tožbe v odgovor toženi stranki (pripete k list. št. 5) izhaja, da je pošiljka vsebovala poziv na odgovor in tožbo s prilogami. Toženka za trditev, da ji poleg tožbe niso bile vročene vse priloge (A 1-A 6), ki jih je tožnik poslal sodišču prve stopnje, ni predlagala nobenih dokazov. Sodišče prve stopnje je po prejemu pritožbe iz elektronskega vpisnika PUND napravilo izpisek za pošiljko ... z dne 4. 6. 2024, v kateri je bil poziv za odgovor na tožbo in tožba s prilogami (C 1). Iz navedenega izpiska je razvidno, da je bilo v pošiljki poslanih 18 listov (tožba - 3 listi, poziv k odgovoru - 1 list in priloge - 14 listov), prav toliko listov pa imajo priloge A 1-A 6 v spisu. Tako ni utemeljen očitek, da v zadevi ni bil podan pogoj 1. točke prvega odstavka 318. člena ZPP, saj je bila tožba (s prilogami) pravilno vročena toženki v odgovor.

7.Zavrniti je treba tudi pritožbeno zatrjevanje, da ni bil izpolnjen pogoj sklepčnosti tožbe oziroma da ne gre za zahtevek, s katerim je mogoče razpolagati, ker je sodišče prve stopnje tožniku prisodilo plačo v bruto zneskih. Delavec ima pravico do bruto plače, zato delovno sodišče z dajatvenim izrekom odloči o obveznosti plačila bruto plače oziroma drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ne pa tudi o obveznosti ali višini obveznosti plačila davkov in prispevkov. Tak izrek sodne odločbe ne pomeni, da mora biti ves prisojeni znesek plačan neposredno delavcu kot upniku (na njegov račun). Če iz izvršilnega naslova izhaja obveznost plačila denarnega zneska, ki je zavezan še davkom in prispevkom (torej prisojenega bruto zneska), je takšno obveznost treba izpolniti tako, da se del denarne obveznosti, ki ustreza višini davkov in prispevkov, v imenu in za račun delavca nakaže neposredno pristojnemu organu, ki ga določa zakon, preostali del pa delavcu v njegovo neposredno razpolaganje (prim. npr. odločbi VSRS VIII Ips 89/2019 in VIII Ips 47/2020). Tožnik je pravilno od toženke zahteval plačilo pripadajočih bruto zneskov razlik v plači, sodišče prve stopnje pa je njegovemu zahtevku pravilno ugodilo.

8.Toženka zmotno šteje, da so tožbene navedbe in zaključki sodišča prve stopnje v nasprotju z listinami v spisu, ker iz priložene pogodbe o zaposlitvi ne izhaja, da bi se stranki dogovorili za urno postavko 14,76 EUR bruto oziroma 11,50 EUR neto. Tožnik ni trdil, da bi obveznost toženke za plačilo plače skladno z navedeno urno postavko izhajala iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi, temveč se je skliceval na dodatni ustni dogovor o načinu izračuna plače ob upoštevanju dogovorjene urne postavke. Tožbene navedbe o ustnem dogovoru glede plačila plače torej niso v nasprotju s predloženo pogodbo o zaposlitvi v smislu neizpolnjevanja pogoja iz 4. točke prvega odstavka 318. člena ZPP.

9.Z navedbami, da iz tožbe in sodbe ne izhaja, zakaj naj bi bili navedeni bruto zneski pravilni in kako je prišlo do preračuna iz neto zneskov razlik plač v bruto zneske, toženka uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, iz tega razloga pa zamudne sodbe ni dopustno izpodbijati (drugi odstavek 338. člena ZPP). Sodišče v postopku, v katerem izda zamudno sodbo, dejanskega stanja ne ugotavlja, temveč za podlago svoje odločitve vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Izpodbijana zamudna sodba glede na to vsebuje jasne razloge o vseh odločilnih dejstvih, med njimi pa tudi ni nikakršnih nasprotij, niti niso v nasprotju z izrekom, zato jo je pritožbeno sodišče lahko preizkusilo, zatrjevana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa ni podana.

10.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere se pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

11.Toženka s pritožbo ni uspela, zato skladno z določbo prvega odstavka 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 165. člena ZPP krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Zveza: