Jedro

Tožnika sta zgradila nove, zidane obodne stene in AB ploščo, med tem ko je bil prejšnji objekt delno zidan in delno lesen. S temi deli sta posegla v konstrukcijske elemente objekta. Zato ta dela ne štejejo več za tekoča vzdrževalna dela oziroma za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, opr. št. U 1942/97-11 z dne 7.9.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 19.5.1997, s katero je ta zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Inšpektorata RS za okolje in prostor, Enota M. z dne 21.11.1995, s katero je organ urbanistične inšpekcije odločil, da morata investitorja, Z. in I.L. iz H., do dne 20.6.1996 odstraniti obodna zidova in ploščo prizidka v tlorisni izmeri 5 X 4 m, kar sta zgradila na zemljišču, par. št. 652/1 k.o. Sp.H. brez lokacijskega dovoljenja, ter vzpostaviti prejšnje stanje, sicer bo namesto njiju prvotno stanje vzpostavilo pooblaščeno podjetje na njune stroške. Nadalje je bilo določeno, da za objekt veljajo prepovedi iz 76. c. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS št. 18/84 in nadaljnji: ZUN), ter da pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da iz upravnih odločb in spisne dokumentacije izhaja, da sta tožnika na južni strani gospodarskega poslopja zgradila nove, zidane obodne stene in AB ploščo, medtem ko je bil prejšnji objekt delno zidan, delno lesen in v razpadajočem stanju. Tožnika sta pri gradnji posegla v konstrukcije elemente objekta. V 1. odstavku 50. člena ZUN je določeno, da mora investitor za graditev objektov in naprav pridobiti lokacijsko dovoljenje. Lokacijsko dovoljenje ni potrebno samo v primerih, ki so izrecno opredeljeni v 51. členu ZUN. V 3. odstavku Navodila o merilih za to, kaj se šteje za objekte oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se šteje za pomožne objekte (Ur. l. SRS, št. 27/85: Navodilo) pa je, med drugim, tudi določeno, da se za tekoče vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah štejejo dela, s katerimi se ne posega v konstrukcijske elemente objekta. Čeprav tožnika trdita, da sta poseg izvedla na podlagi odločbe o dovolitvi priglašenih del, lokacijskega in gradbenega dovoljenja pa za poseg ne potrebujeta, je zanj po določbah citiranih predpisov, potrebno tako lokacijsko kot gradbeno dovoljenje.

Tožnika v pritožbi navajata, da je prvostopno sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje. V pritožbi sta že navedla, da gre za izsiljevanje zaradi na črno zgrajenega sosednjega objekta, v tožbi pa, da ukrep išpektorja štejeta za kazensko sankcijo zaradi nasprotovanja sosedu. Upravno sodišče povzema le navedbe prvostopnega in drugostopnega organa, ter se sklicuje na 3. člen Navodila oziroma na to, da gre za poseg v konstrukcijske elemente objekta. Trditev, da se ni spremenila zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost objekta, je torej nepomembna. Sodišče ni ugotavljalo da, glede na dejansko stanje, pridobitev lokacijskega dovoljenja tudi ni možna. Gre zgolj za povračilen ukrep izvršilne oblasti. Prosita za obravnavo, kjer bosta trditev, da ju izvršilna oblast izsiljuje, dokazala.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Lokacijsko dovoljenje ni potrebno za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah ter za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov (3. in 4. alinea 1. odstavka 51. člena ZUN). Za tekoča vzdrževalna dela na obstoječih objektih in napravah se štejejo dela, s katerimi se omogoča njihova normalna uporaba tako, da se ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namembnost obstoječih objektov in se z njimi tudi ne posega v konstrukcijske elemente objekta ali naprave (3. člen Navodila). Za adaptacije, s katerimi se bistveno ne spreminjajo zunanjost, zmogljivost, velikost ali namen obstoječih objektov, se štejejo dela oziroma posegi na objektih, s katerimi se ne posega v konstrukcijske elemente objekta (2. alinea 1. odstavka 4. člena Navodila).

Tako za tekoča vzdrževalna dela kot tudi za adaptacije po 3. oziroma 4. členu Navodil velja, da ne smejo posegati v konstrukcijske elemente objekta, sicer je zanje potrebno lokacijsko dovoljenje. Če pa so dela na obstoječih objektih takšne narave, da se z njimi posega v konstrukcijske elemente objekta, se dela ne štejejo več za tekoča vzdrževalna dela oziroma za adaptacije, s katerimi se bistveno na spreminja zunanjost, zmogljivost, velikost in namen obstoječih objektov po 3. in 4. alinei 1. odstavka 51. člena ZUN. Zato je pritožbeni ugovor tožnikov, glede tega, da se ni spremenila zunanjost, zmogljivost, velikost in namembnost objekta, neutemeljen.

Sodišče prve stopnje je na podlagi podatkov in listin v upravnih spisih utemeljeno zavrnilo tožbo in navedlo pravilne razloge za svojo odločitev. Po presoji pritožbenega sodišča je pravilno presodilo tožbene ugovore, ki sta jih uveljavljala tožnika. Razlogi, ki jih v obrazložitvi navaja, so, po presoji pritožbenega sodišča, pravilni in v skladu z dejanskim stanjem, ki ga je ugotovila tožena stranka. Ker je prvostopno sodišče presodilo, s to presojo pa se strinja tudi pritožbeno sodišče, da iz tako ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bil odrejen ukrep prvostopnega organa zakonit in temelji na določbi 73. člena ZUN, so pavšalne in z ničemer dokazane pritožbene navedbe, da gre za izsiljevanje oziroma povraten ukrep izvršilne oblasti.

Pritožbeni ugovor da, glede na dejansko stanje, pridobitev lokacijskega dovoljenja ni mogoča, je neupošteven, saj na odločitev pritožbenega sodišča ne more vplivati.

Pritožbeno sodišče ni ugodilo pritožbenemu predlogu za opravo glavne obravnave, saj v obravnavanem primeru niso podane okoliščine iz 1. odstavka 77. člena ZUS, ko bi bilo za pravilno ugotovitev dejanskega stanja potrebno ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze.

Ker, glede na navedeno, niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo, na podlagi 73. člena ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.