Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica

Pritožnica utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki ji je naložilo povrnitev celotnih stroškov odgovora na tožbo. Del stroškov namreč odpade na denarni del zahtevka, ki je bil ves čas vložen tudi v korist druge tožnice, o njegovi utemeljenosti pa bo odločeno v nadaljevanju postopka. Glede na delež denarnega dela zahtevka v celotni vrednosti spornega predmeta (približno 4,6 %) in glede na to, da je bil denarni del zahtevka vložen v korist obeh tožnic in torej na vsako odpade polovica zahtevka, je prva tožnica dolžna nositi (le) 97,70 % stroškov odgovora na tožbo.
I.Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (IV. točka izreka) spremeni tako, da se znesek toženki priznanih stroškov z zneska 1.005,40 EUR zniža na znesek 911,06 EUR.
II.V preostalem delu se pritožba zavrne in se v še izpodbijanem, a nespremenjenem delu sklep sodišča prve stopnje v IV. točki izreka potrdi.
III.Prva tožnica in toženka vsaka krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.
1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: ustavilo postopek po tožbi prve tožnice (I. točka izreka); ugotovilo, da je začasni zastopnik druge tožnice CSD A. odobril tožbo v primarnem delu tožbenega zahtevka, ki se nanaša na izpolnitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju (II. točka izreka); zavrglo tožbo druge tožnice v podrednem delu, ki se nanaša na neveljavnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju in razvezo pogodbe (III. točka izreka) in naložilo prvi tožnici, da v 15 dneh od vročitve sklepa povrne toženki pravdne stroške v znesku 1.005,40 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka do izpolnitve (IV. točka izreka).
2.Zoper odločitev o stroških postopka (IV. točka izreka) vlaga pritožbo prva tožnica. Kot bistveno navaja, da je skupaj s svojo materjo - drugo tožnico vložila tožbo za izpolnitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju in podredno za razveljavitev pogodbe. Začasni skrbnik druge tožnice kasneje ni soglašal s tožbo, zato je prva tožnica svojo tožbo umaknila. Začasni skrbnik je naknadno izjavil, da pri tožbi druge tožnice vztraja. Ker sodišče še ni odločilo o zahtevku druge tožnice, ne bi smelo odločiti o stroških. V prvi fazi postopka toženka ni imela pooblaščenca in se je zastopala sama. Sodišče bi še pred vročitvijo tožbe toženki moralo odločiti, ali je prva tožnica aktivno legitimirana, in če bi menilo, da ni, že takrat postopek ustaviti. Sodišče prve stopnje prvi tožnici ne bi smelo naložiti plačila stroškov, saj je upravičena do brezplačne pravne pomoči in stroškov ne more plačati. Nagrada za odgovor na tožbo ni nastala in je previsoko priglašena. Prav tako niso nastale nagrade za posvet, poizvedbe in pridobitev zemljiškoknjižnih izpiskov. Ti stroški niso bili potrebni za postopek in jih sodišče toženki ne bi smelo priznati. Stroški bi se morali razdeliti med obe tožnici, ne pa, da se vsi stroški odmerijo v breme prve tožnice, ki je le želela pomagati mami.
3.Toženka je vložila odgovor na pritožbo in predlagala njeno zavrnitev.
4.Pritožba je delno utemeljena.
5.Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje, da je po umiku tožbe prva tožnica dolžna toženki povrniti pravdne stroške v višini 1.005,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
6.Ne držijo navedbe pritožnice, da se je toženka v začetku postopka zastopala sama. Toženka je prvo procesno dejanje v postopku, to je vložitev odgovora na tožbo, opravila po pooblaščeni odvetnici, ki jo je zastopala tudi v nadaljevanju postopka.
7.Pritožnica neutemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje že v fazi predhodnega preizkusa tožbe presoditi, ali je podana njena aktivna legitimacija za vložitev tožbe. Stvarna legitimacija se nanaša na vprašanje utemeljenosti tožbenega zahtevka in ne popolnosti tožbe. O utemeljenosti tožbenega zahtevka pa sodišče odloča po tem, ko z vročitvijo tožbe vzpostavi kontradiktornost postopka.
8.Sodišče prve stopnje z odločitvijo o ustavitvi postopka po tožbi prve tožnice ni bilo dolžno čakati do zaključka postopka po tožbi druge tožnice, prav tako v razmerju med prvo tožnico in toženko ni bilo dolžno odložiti odločitve o stroških postopka.
9.Po 9. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči odobrena brezplačna pravna pomoč ne pokriva plačila stroškov postopka in dejanskih izdatkov ter nagrade pooblaščenca nasprotne stranke. Pritožnica se zato ne more uspešno sklicevati na dejstvo, da ji je odobrena brezplačna pravna pomoč in da nima sredstev za povrnitev stroškov postopka toženki.
10.Sodišče prve stopnje je odločitev o stroških postopka pravilno oprlo na določbo prvega odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pravilno je tudi ugotovilo, da umik tožbe ni posledica izpolnitve zahtevka, zaradi česar mora prva tožnica toženki povrniti potrebne stroške postopka.
11.Prva tožnica je v tožbi postavila primarni zahtevek, s katerim je zahtevala, da toženka njej in drugi tožnici plača 4.800 EUR s pripadki ter podredni zahtevek za ugotovitev neveljavnosti in razvezo med pravdnimi strankami sklenjene pogodbe o dosmrtnem preživljanju v razmerju med drugo tožnico in toženko, katerega vrednost je ocenila na 100.000 EUR. Druga tožnica se je tožbi pridružila naknadno in zahteva plačilo 4.800 EUR s pripadki.
Toženka je v odgovoru na tožbo nasprotovala vsem navedenim zahtevkom.
12.Glede na povedano pritožnica utemeljeno nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje, ki ji je naložilo povrnitev celotnih stroškov odgovora na tožbo. Del stroškov namreč odpade na denarni del zahtevka, ki je bil ves čas vložen tudi v korist druge tožnice in ga je njen zakoniti zastopnik odobril, o njegovi utemeljenosti pa bo odločeno v nadaljevanju postopka. Glede na delež denarnega dela zahtevka v celotni vrednosti spornega predmeta (približno 4,6 %) in glede na to, da je bil denarni del zahtevka vložen v korist obeh tožnic in torej na vsako odpade polovica zahtevka, je prva tožnica dolžna nositi (le) 97,70 % stroškov odgovora na tožbo (drugi odstavek 161. člena ZPP).
13.Pritožnica tudi utemeljeno nasprotuje priznanju stroškov za pridobitev zemljiškoknjižnega izpiska ter izpisa podatkov o stavbi in delih stavbe. Navedeni opravili ne predstavljata samostojnih odvetniških storitev in ne opravičujeta priznanja posebne nagrade po tar. št. 43 Odvetniške tarife. Stroški njune izvedbe so že vključeni v postavko sestave odgovora na tožbo.
14.Glede na vrednost spornega predmeta je sodišče prve stopnje pravilno ovrednotilo vrednost odvetniške storitve. Prva tožnica je tako toženki dolžna povrniti 1172,4 točk za sestavo odgovora na tožbo (97,7 % od 1.200 točk), 50 točk za sestavo vloge z dne 8. 12. 2023 in 22,22 točk za materialne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti točke (0,60 EUR) in povišano za 22 % DDV znaša 911,06 EUR.
15.Višje sodišče je zato pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep v IV. točki izreka (odločitev o stroških) spremenilo tako, da je prva tožnica namesto 1.005,40 EUR toženki dolžna povrniti 911,06 EUR stroškov postopka (3. točka 365. člena ZPP). V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu IV. točko izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).
16.Odločitev o pritožbenih stroških je utemeljena z drugim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP. Prva tožnica je uspela z majhnim delom pritožbe, zato sama nosi stroške pritožbenega postopka, toženka pa z navedbami v odgovoru na pritožbo ni pripomogla k lažji in hitrejši rešitvi pritožbe, zato stroški njegove vložitve niso potrebni stroški postopka.
-------------------------------
1Njen zakoniti zastopnik ni odobril tožbe v podrednem delu zahtevka, zato je bila tožba v tem delu zavržena. Šteje se, da sploh ni bila vložena.
2Ta vloga je bila vložena samo v zvezi z umikom tožbe prve tožnice.
Zveza:
Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 9 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 154, 154/3, 155, 155/1, 158, 158/1, 161, 161/2
Odvetniška tarifa (2015) - tarifna številka 43
Pridruženi dokumenti:*
*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.