Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlagatelj kot lastnik parcele od solastnikov sosednjega objekta skuša pridobiti soglasje za poseg v njihovo nepremičnino. Takšnega soglasja ti niso dolžni podati, niti ga ne more nadomestiti sodišče v postopku.
Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijanem delu potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog predlagatelja, „da sodišče nadomesti soglasje posameznih nasprotnih udeležencev v upravnem postopku za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo objekta na zemljišču na parc. št. 17/5 k.o. X oziroma zaradi legalizacije pokrite gostinske terase (nadstreška in zasteklitve) ter zamenjave strehe na parc. št. 17/5 k.o. X, ki se vodi pred upravnim organom Republike Slovenije, UE R. pod št. 351-403/2001“ (1. točka izreka); odločilo, da se postopek začet proti nasprotni udeleženki O. nadaljuje z J. (2. točka izreka); odločilo, da predlagatelj nosi skupne stroške postopka (3. točka izreka); odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (4. točka izreka); zahteve G. B., I. P. in T. M. M. za povrnitev stroškov, zavrnilo (5. točka izreka).
2. Zoper odločitev v 1. točki izreka sklepa, se pravočasno pritožuje predlagatelj zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu v celoti ugodi ali pa podrejeno, sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da je tudi izvedenec potrdil, da je predlagatelj odstranil strešno konstrukcijo objekta, ker je bila nevarna in dotrajana, potrdil je torej dejstvo, da je šlo pri zamenjavi strehe za posel rednega upravljanja, zato je drugačen zaključek protispisen in nepravilen, kar velja tudi za obrazložitev sodišča prve stopnje. Izvedenec je tudi izrecno ugotovil, da se z zamenjavo konzol, ki so vpete v objekt na parc. št. 17/4, stanje objekta ni poslabšalo. Iz priložene dokumentacije izhaja, da je bila streha že od nekdaj vpeta v betonsko balkonsko ograjo objekta na tej parceli, propadli leseni nosilci so bili le zamenjani z železnimi. Zmoten je zato zaključek sodišča prve stopnje, da gre za posel, ki presega okvir rednega upravljanja. Za ugoditev predlogu ima podlago tudi v 29. členu Stanovanjskega zakonika (SZ-1).
3. Na pritožbo so odgovorili nasprotni udeleženci J. Z., A. G. in N. G. (ki ju zastopa J.Z.) in predlagali njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Predlagatelj je lastnik nepremičnine parc. št. 17/3 k.o. X – poslovna stavba 188 m2 in parc. št. 17/5 iste k.o. - poslovna stavba 35 m2 in dvorišče 673 m2. Nasprotni udeleženci in tudi predlagatelj, so solastniki sosednje nepremičnine parc. št. 17/4 iste k.o. - poslovna stavba 369 m2. Predlagatelj je na zemljišču parcele št. 17/5 k.o. X zgradil prizidek – zimski vrt, ki je (delno) pritrjen v betonsko balkonsko ograjo objekta na parceli št. 17/4 k.o. X. Ker je bil zimski vrt zgrajen brez potrebnih dovoljenj, je predlagatelj pri upravnem organu sprožil postopek za izdajo gradbenega dovoljenja oziroma za legalizacijo pokrite gostinske terase (nadstreška in zasteklitve) ter zamenjave strehe. Upravni organ meni, da je potrebno za gradnjo objekta (zasteklitev zimskega vrta) soglasje solastnikov nepremičnine parc. št. 17/4 k.o. X, pri čemer je bilo sporno, ali je potrebno 100 % soglasje solastnikov ali več kot 50 % soglasje. Ker so soglasje podali le nekateri od solastnikov parcele št. 17/4 k.o. X, je predlagatelj zoper ostale vložil pri sodišču predlog, da sodišče v nepravdnem postopku izda sklep, s katerim bo nadomestilo soglasje (preostalih) solastnikov k izdaji gradbenega dovoljenja oziroma k legalizaciji prizidka, sklicujoč se na določbo 67. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ).
6. Sodišče prve stopnje je predlog zavrnilo potem, ko je zaključilo, da posel presega okvir rednega upravljanja, zato soglasja nasprotnih udeležencev v sodnem nepravdnem postopku, ni mogoče nadomestiti. Odločitev je pravilna, čeprav iz drugačnih materialnopravnih razlogov.
7. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da določba 67. člena SPZ in ne določba 29. člena SZ-1 (na katero se sklicuje pritožba), predlagatelju ne dajeta materialnopravne podlage za vložitev predloga za izdajo sklepa, ki bi nadomestil soglasje solastnikov parcele št. 17/4 k.o. X za vpetje strešne konstrukcije njegovega zimskega vrta v njihov objekt. Določbi govorita o upravljanju stvari v solastnini oziroma o upravljanju večstanovanjske stavbe in o nadomestitvi soglasja s strani sodišča, če se solastniki stvari ne morejo dogovoriti za opravo posla, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari. Predlagatelj pa kot lastnik parcele št. 17/5 k.o. X, od solastnikov sosednjega objekta na parceli št. 17/4 te k.o., skuša pridobiti soglasje za poseg v njihovo nepremičnino. Takšnega soglasja ti, na podlagi 67. člena SPZ (in ne 25. člena SZ-1) niso dolžni podati, niti ga ne more nadomestiti sodišče v postopku po četrtem odstavku 67. člena SPZ ali četrtem odstavku 29. člena SZ-1. Predlog je zato sodišče prve stopnje povsem pravilno in zakonito zavrnilo (1).
8. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu (1. točka izreka) potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku).
(1) Zgolj podrejeno pritožbeno sodišče dodaja, da tudi če bi šteli, da je pri upravljanju z objektom na parc. št. 17/4 k.o. X, katerega solastnik je tudi predlagatelj, prišlo do spora, ne gre za posel nujen za redno vzdrževanje stvari (objekta na parc. št. 17/4), zato o takšnem poslu sodišče ne odloča v nepravdnem postopku. Poleg tega je iz navedb v predlogu razvidno, da predlagatelj že razpolaga s soglasjem solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (pri čemer se upošteva tudi njegov solastninski delež na parc. št. 17/4) in torej ni potrebe za odločanje v nepravdnem postopku. Če pa bi šlo za posel izrednega upravljanja, pa soglasij solastnikov v nepravdnem postopku sploh ni mogoče nadomestiti.