Jedro

Ker je upravni postopek končan z izdajo odločbe prvostopnega upravnega organa, je za odločanje o predlogu za obnovo postopka pristojen upravni organ, ki je odločbo izdal. Organ druge stopnje predloga za obnovo postopka ne more obravnavati, ampak lahko sam odpravi nezakoniti sklep prvostopnega upravnega organa. Določbo prvega odstavka 256. člena je potrebno razumeti tako, da se predlog za obnovo postopka zavrže brez dokazov samo takrat, kadar je očitno, da v predlogu ta okoliščina ni verjetno izkazana, po mnenju sodišča pa predloženi dokumenti izkazujejo verjetnost okoliščine na katero se predlog opira, prav tako pa pristojni organ ni ugotovil, ali s tožnikove trditve, da je sporno dokumentacijo iskal, vendar se je našla povsem slučajno, utemeljene, za kar bo v prenovljenem postopku moral predložiti dokazila tožnik.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Ministrstva za okolje in prostor z dne 08.11.2000 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponovni postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odpravila sklep Upravne enote A z dne 18.09.2000 in odločila, da se predlog za obnovo postopka, ki je bil končan s pravnomočno odločbo Upravne enote A z dne 05.05.1999, zavrže. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je pritožba tožeče stranke utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih navaja v pritožbi. Navaja, da je prvostopni upravni organ pravilno navedel razloge za svojo odločitev, da predlog za obnovo postopka ni utemeljen, saj predložena gradbena dokumentacija ne predstavlja dokazov, ki jih predlagatelj ne bi mogel pridobiti in uporabiti v postopku končanem s pravnomočno odločbo, ter tako ni podan obnovitveni razlog iz 1. točke 249. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86-v nadaljevanju: ZUP), vendar bi moral upoštevati določbe drugega in tretjega odstavka 256. člena ZUP. Predlog za obnovo postopka je namreč možno zavreči s sklepom le takrat, ko niso izpolnjene v zakonu določene formalne predpostavke, zavrniti z odločbo pa takrat, ko so formalne predpostavke sicer izpolnjene, vendar nove okoliščine in dokazi ne bi mogli pripeljati do drugačne odločbe, v nobenem primeru pa ni mogoče predloga za obnovo postopka zavrniti s sklepom. Prvostopni organ bi lahko s sklepom le dovolil obnovo, če bi ugotovil, da so za to izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 257. člena ZUP. Ker za izdajo izpodbijanega sklepa ni bilo podlage v procesnem predpisu, ga je tožena stranka iz formalnih razlogov odpravila in v nadaljevanju sama odločila o zadevi. Po pregledu spisnega gradiva in proučitvi zadeve je ugotovila, da okoliščina, na katero tožnik opira predlog za obnovo postopka, ni verjetno izkazana. Tožnik namreč predlaga obnovo postopka po 1. točki 249. člena ZUP, po določbi drugega odstavka 256. člena ZUP pa sme stranka obnovo zaradi teh okoliščin predlagati le, če v prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin zaradi katerih predlaga obnovo. Tožnik je predlogu za obnovo postopka priložil gradbeno dokumentacijo iz katere naj bi bilo razvidno, da je bilo zemljišče s parc. št. 737 k.o. B, ki je bilo 1952 leta podržavljeno AA in BB, ob podržavljenju mogoče oceniti kot nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče.Tožnik je predlogu za obnovo postopka priložil gradbeno in lokacijsko dokumentacijo, ki jo je pridobil v Pokrajinskem arhivu v A, vendar pri tem ne gre za nove dokaze, ki jih stranka brez svoje krivde ne bi mogla pridobiti že v postopku pred izdajo odločbe, s katero je bil delno zavrnjen njen zahtevek za denacionalizacijo. Iz spisne dokumentacije nesporno izhaja, da je bil tožnik opozorjen, da je sporno zemljišče ocenjeno kot gozd in da naj v odrejenem roku predloži listine, iz katerih bo razvidno, da je bila sporna nepremičnina komunalno opremljena oz. jo je bilo mogoče komunalno opremiti brez večjih stroškov, in na podlagi katerih bo zemljišče mogoče oceniti kot nezazidano komunalno opremljeno stavbno zemljišče. Tožnik v odrejenem roku in vse do izdaje denacionalizacijske odločbe takšnih listin ni predložil, dokazov in listin, ki so obstajale že v času odločanja o zahtevi za denacionalizacijo in jih je bilo mogoče pridobiti takrat, pa ni mogoče upoštevati v postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka. Ker torej okoliščina na katero se opira predlog za obnovo postopka ni verjetno izkazana, je bilo potrebno predlog v skladu z določbo drugega odstavka 256. člena ZUP zavreči. Tožnik v tožbi navaja, da prvostopnemu upravnemu organu dokumentacije, ki bi dokazovala, da je parc. št. 737 k.o. B bila razlaščena kot komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče, ni mogel predložiti, saj potrdil o elektrifikaciji in vodovodni napeljavi na parc. št. 737 od Elektra in Vodovoda ni bilo možno pridobiti. V obeh podjetjih je dobil odgovor uslužbencev, da dokumentacija iz tistega časa več ne obstaja. Da obstaja kakršnakoli druga dokumentacija, ki bi dokazovala komunalno opremljenost podržavljene parc. št. 737 ni vedel, čeprav jo je iskal na vseh običajnih mestih: AAA, arhivi, Pokrajinski Arhiv, Elektro, Vodovod, vendar brezuspešno. Celo zemljiško katastrska skica parc. št. 737 ni pokazala, da je v času razlastitve na sporni parceli že stal del zagrajenega objekta samskega doma AAA, v letošnjem letu pa je takšno skico mogoče pridobiti. Sporna dokumentacija se je našla čisto slučajno, ob pomoči delavca v Pokrajinskem arhivu in sosede v B, in to pod dokumentacijo za izgradnjo P ulice v oktobru 1999. Sam je zanjo izvedel v začetku leta 2000 in takoj predlagal obnovo postopka. Meni, da je zavrnitev predloga za obnovo postopka krivična, saj gre za nova dejstva oz. pridobil je možnost uporabiti nove dokaze. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe in predlaga zaslišanje osebe, ki je po naključju odkrila navedene dokumente. Dne 18.12.2000 pa je tožnik vložil dodatek k tožbi in predložil dve odločbi ministrstva za okolje in prostor, iz katerih izhaja, da je upravni organ dolžan po uradni dolžnosti pridobiti vse potrebne dokaze o vrednosti zemljišča, po potrebi tudi izjave elektrodistribucijskega in komunalnega podjetja. Tudi v njegovem primeru gre v bistvu za nepredložitev dokumentacije, ki mu je bila kot neuki stranki v postopku nedosegljiva, po Zakonu o splošnem upravnem postopku pa bi jo bil dolžan priskrbeti upravni organ.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa ni prijavilo udeležbe v postopku.

Tožba je utemeljena.

Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, na podlagi katerega je mogoče doseči izdajo nove oziroma drugačne odločbe, tako da se odpravijo morebitne pomanjkljivosti v dejanskem stanju na katerem je zasnovana prejšnja odločba in da se na podlagi naknadno ugotovljenega dejanskega stanja odloči v isti upravni stvari, v kateri je bilo v prejšnjem postopku odločeno z dokončno odločbo. V Zakonu o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 47/86-p.b.- v nadaljevanju ZUP) so v členih od 255. do 260. določena pravila odločanja o obnovi postopka in tako je v drugem odstavku 255.člena določeno, da o predlogu za obnovo postopka odloča tisti organ, ki je izdal odločbo, s katero je bil postopek končan.

V obravnavani zadevi gre za obnovo postopka, končanega z odločbo Upravne enote A z dne 05.05.1999, iz katere je razvidno, da se tožnikova zahteva za denacionalizacijo nepremičnine parc. št. 737 k.o. B zavrne. Iz predloženih podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožena stranka v pritožbenem postopku izdala odločbo, s katero je sklep prvostopnega organa, Upravne enote A z dne 18.09.2000, s katero je ta zavrnil tožnikov predlog za obnovo postopka, odpravila in o predlogu za obnovo postopka odločila sama tako, da je tožnikov predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo Upravne enote A z dne 05.05.1999, zavrgla. Takšna odločitev drugostopnega organa pa je v nasprotju s prej citirano določbo drugega odstavka 255. člena ZUP, kljub pravilni ugotovitvi drugostopnega organa, da je bil predlog za obnovo postopka nepravilno zavrnjen s sklepom. Ker je bil upravni postopek končan z izdajo odločbe prvostopnega upravnega organa Upravne enote A z dne 05.05.1999 dovoljenja z dne 27.11.1992, je za odločanje o predlogu za obnovo postopka pristojen prvostopni upravni organ, ki je odločbo izdal. Organ druge stopnje predloga za obnovo postopka ne more obravnavati, ampak lahko samo odpravi nezakoniti sklep prvostopnega upravnega organa.

Tožnik predlaga obnovo postopka iz razloga, dovoljenega v 1. točki 249. člena ZUP, ki ga opira na Odločbo Ljudske republike Slovenije, Ministrstva za gradnje, Komisije za revizijo glavnih projektov z dne 14.06.1949, ter gradbeno dovoljenje, ki ga je izdal Mestni ljudski odbor A, Poverjeništvo za gradnje z dne 16.06.1949, zapisnik opr. št. 572/1-1949, ter skico kopijo katastrske skice z dne 05.06.1949, ki naj bi dokazovala komunalno opremljenost podržavljene parcele parc. št. 737 k.o. B. Tako v pritožbi kot v tožbi navaja, da se je navedena dokumentacija po odločitvi prvostopnega upravnega organa o zavrnitvi zahteve za denacionalizacijo našla povsem slučajno, pod dokumentacijo za izgradnjo P ulice. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je tožena stranka skladno z določbo prvega odstavka 256. člena ZUP štela, da okoliščina na katero tožnik opira svoj predlog za obnovo postopka ni verjetno izkazana (prvi odstavek 256. člena ZUP), ter to dejstvo oprla na ugotovitev, da je tožnik že v postopku pred prvostopnim upravnim organom imel možnost uporabiti dokaze, le teh pa kljub opozorilu in podaljšanju roka upravnemu organu ni predložil. Določbo prvega odstavka 256. člena je potrebno razumeti tako, da se predlog za obnovo zavrže brez izvedbe dokazov samo takrat, kadar je očitno, da v predlogu ta okoliščina ni verjetno izkazana, po mnenju sodišča pa prej navedeni predloženi dokumenti izkazujejo verjetnost okoliščine na katero se predlog opira, prav tako pa pristojni organ ni ugotovil, ali so tožnikove trditve, da je sporno dokumentacijo iskal, vendar se je našla povsem slučajno, utemeljene, za kar bo v ponovljenem postopku moral predložiti dokazila tožnik.

Iz zgoraj navedenih razlogov je sodišče moralo tožbi ugoditi in odpraviti izpodbijani akt na podlagi 3. točke prvega odstavka 60. člena ZUS. Tožena stranka bo morala v ponovljenem postopku navedeno pomanjkljivost odpraviti, pri čemer je vezana na pravno mnenje sodišča in skladno z določbo tretjega odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00- ZUS) izdati nov upravni akt v tridesetih dne od pravnomočnosti sodbe.