Jedro

V spisovnem gradivu (zapisniku o naroku za glavno obravnavo in prepisu zvočnega posnetka), ni podlage za zaključek, da je šlo za tako ravnanje priče, ki utemeljuje sklep o denarnem kaznovanju.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Tožena stranka mora v 15-tih dneh povrniti pritožnici 105,00 EUR njenih pritožbenih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče izreklo priči Z.K. denarno kazen v višini 200,00 EUR, ki jo mora plačati na račun Okrožnega sodišča v Kopru kot je opredeljeno v izreku. Kot izhaja iz obrazložitve sklepa je tako odločitev sprejelo, ker priča med zaslišanjem na naroku 10.1.2012 ni upoštevala navodil sodnika, da lahko govori le takrat, ko ji je dana beseda, temveč je govorila in vskakovala v besedo sodniku ter strankam tudi tedaj, ko ji je bilo vsaj trikrat povedano, da nima besede in da naj ne govori. Ta kršitev pa se je ponovila večkrat, priča je s tem ovirala delo sodišča oz. ni spoštovala ukazov sodnika glede vzdrževanja reda na glavni obravnavi.

Proti temu sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje priča Z.K. po pooblaščenki. Nasprotuje ugotovitvam, na katerih temelji izpodbijani sklep. Sodišču očita, da za takšne zaključke nima nikakršne podlage. Trdi, da iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo ne izhaja niti to, da naj bi pritožnica vskakovala v besedo, še manj, da naj bi ovirala delo sodišča oz. ne upoštevala ukaze sodnika, kaj šele, da naj bi te kršitve večkrat ponovila. Vse, kar je v zvezi s tem najti v zapisniku, je razglašeni sklep o denarnem kaznovanju priče, ki ne izkazuje neprimernega vedenja priče, kot ji to sedaj očita sodišče prve stopnje, podrejeno pa zatrjuje postopkovno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ker naj bi bila obrazložitev nejasna in mestoma protislovna.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopenjsko sodišče je priči izreklo denarno kazen na podlagi prvega odstavka 304. člena ZPP, ki določa, da če kdo, ki se udeležuje postopka ali kdo, ki je kot poslušalec navzoč pri obravnavi, žali sodišče ali druge udeležence v postopku, ovira delo ali se ne pokori ukazom predsednika senata (oz. sodnika posameznika) glede vzdrževanja reda, ga sme senat (oz. sodnik posameznik) odstraniti iz sodne dvorane ali kaznovati z denarno kaznijo po tretjem odstavku 11. člena zakona, lahko pa ga tudi odstrani in kaznuje z denarno kaznijo. Denarna kazen je torej ukrep za vzdrževanje reda na glavni obravnavi, sodišče pa jo lahko izreče samo za neprimerno vedenje, katerega namen je onemogočiti ali otežiti izvrševanje naloge, ki je zaupana sodišču. V spisovnem gradivu (zapisniku o naroku za glavno obravnavo z dne 10.1.2012 in prepisu zvočnega posnetka), pa tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni podlage za zaključek, da je šlo za tako ravnanje priče, ki utemeljuje sklep o denarnem kaznovanju. Zaznati je, da je bila priča gostobesedna in se je ponavljala, morda je bila v svojem izpovedovanju prehitra in za sodnika moteča, vendar pa iz zapisnika ni razvidno, da je sodnika prekinjala, mu skakala v besedo in tudi ne, da bi ji sodnik dal navodila o tem, da lahko govori le takrat, ko ji je dana beseda, zato se pritožbeno sodišče strinja s pritožbo, da v obravnavanem primeru glede na podatke spisa ni bilo podlage za kaznovanje priče in je zato pritožbi ugodilo ter sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

Priča je priglasila pritožbene stroške. V pritožbenem postopku jo je zastopala odvetnica. Ker je priči zagotovljena pravica do pritožbe, ji je potrebno zagotoviti, da to pravico učinkovito in enakovredno uveljavi, pravico ima torej do povrnitve stroškov odvetniškega zastopanja. Pritožbeno sodišče je njene odvetniške stroške odmerilo na 105,0 EUR (sodna taksa za pritožbo 33,00 EUR, nagrada po tarifni številki 3220 Zakona o odvetniški tarifi – ZOdvT, materialni stroški po tarifni številki 6002 Odvetniške tarife 10,00 EUR in DDV 12,00 EUR). Gre za stroške, ki so priči nastali zaradi udeležbe v postopku, te stroške mora predhodno kriti tožena stranka, ki je predlagala njeno zaslišanje. Kdo bo končni zavezanec za plačilo teh stroškov pa bo znano šele ob koncu postopka. Te stroške bo lahko toženka pozneje uveljavljala kot del pravdnih stroškov glede na uspeh v pravdi. Izrek o stroških temelji na določbah členov 242 in 153 ZPP.