Jedro

Glede na dvoumnost tožnikovih navedb – ali želi doseči izbris po uradni dolžnosti ali s tožbo – je za presojo odločilen postavljen zahtevek, kar pomeni, da je tožnik za izbris sporne zaznambe izbral izbrisno tožbo.

V sodni praksi še ni odgovorjeno na vprašanje, ali je z izbrisno tožbo možno zahtevati izbris zaznambe sklepa o izvršbi.

Izrek

Za odločanje v zadevi je pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri Okrožnem sodišču v Kranju vložil tožbo, s katero je zahteval ugotovitev neveljavnosti vknjižbe zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, izbris zaznambe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Okrožno sodišče v Kranju se je izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Okrajnemu sodišču v Kranju. Zavzelo je stališče, da gre po vsebini za predlog za izbris zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve, o čemer bi moralo zemljiškoknjižno sodišče odločiti po uradni dolžnosti ob vpisu lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu.

2. Okrajno sodišče v Kranju je predlagalo odločitev v sporu o pristojnosti. Zavzema stališče, da zemljiškoknjižno sodišče v prvem odstavku 46. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki edini daje podlago za odločanje po uradni dolžnosti, ne more po uradni dolžnosti odločiti o izbrisu zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve.

3. Ker gre za spor o pristojnosti med okrožnim in okrajnim sodiščem z območja istega višjega sodišča, je za odločitev pristojno Višje sodišče v Ljubljani (prvi odstavek 25. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

4. Za presojo o stvarni pristojnosti je odločilno zatrjevano dejansko stanje v tožbi (drugi odstavek 17. člena ZPP) in ni odvisna od presoje o (ne)utemeljenosti zahtevka.

5. Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je bil na dan sporne zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve lastnik nepremičnine in da je zato izvedena zaznamba nezakonita, poleg tega pa tudi, da bi moralo zemljiškoknjižno sodišče ob dovolitvi vknjižbe lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu na podlagi drugega odstavka 73. člena ZZK-1 izbrisati po uradni dolžnosti. Postavil je zahtevek za ugotovitev neveljavnosti vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.

6. Glede na dvoumnost tožnikovih navedb – ali želi doseči izbris po uradni dolžnosti ali s tožbo – je za presojo odločilen postavljen zahtevek, kar pomeni, da je tožnik za izbris sporne zaznambe izbral izbrisno tožbo. V prid navedenemu v obravnavanem primeru govori tudi dejstvo, da lahko tožnik drugo možnost, ki mu po njegovem mnenju omogoča dosego zasledovanega cilja, vsak čas – tudi med pravdnim postopkom, začetim z vložitvijo obravnavane tožbe – izkoristi na ta način, da da pobudo zemljiškoknjižnemu sodišču za izbris zaznambe. V primeru, da zemljiškoknjižno sodišče zavzame stališče, da ni dolžno po uradni dolžnosti izvesti izbrisa sporne zaznambe, pa bi moral za preizkus utemeljenosti tokrat izbrane pravne poti vložiti novo tožbo. Nenazadnje niti prima facie preizkus sklepčnosti tožbe ne daje podlage za zaključek o njeni očitni neutemeljenosti. V sodni praksi še ni odgovorjeno na vprašanje, ali je z izbrisno tožbo možno zahtevati izbris zaznambe sklepa o izvršbi (1).

7. Po navedenem je pritožbeno sodišče odločilo, da je za odločanje v zadevi pristojno Okrožno sodišče v Kranju.

(1) Prim. sklep VS RS II DoR 286/2010 z dne 31. 3. 2011.