Jedro

Zgolj zato, ker se odločbe nanašajo na odločitve o zavrnitvi prošenj za dodelitev BPP, ker tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh, samo po sebi še ne pomeni, da tudi upravni spor zoper te odločitve nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Upravnega sodišča, Organa za brezplačno pravno pomoč, št. Bpp 324/2011 z dne 6. 7. 2011 se odpravi in se zadeva vrne temu organu za brezplačno pravno pomoč v ponoven postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je s sklepom št. 324/2011 z dne 6. 7. 2011 zadeve, ki se vodijo pod opr. št. Bpp 324/2011, opr. št. Bpp 340/2011, opr. št. Bpp 342/2011, opr. št. Bpp 348/2011, opr. št. Bpp 369/2011, opr. št. Bpp 370/2011 in opr. št. Bpp 381/2011 združila v skupno obravnavo in odločanje pod opr. št. Bpp 324/2011 (v 1. točki) izreka. Z odločbo (2. točka) izreka pa je odločila, da se prošnja tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v upravnem sporu v zvezi z odločbami Upravnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Bpp 141/2011-2 z dne 20. 4. 2011, opr. št. Bpp 253/2011-2 z dne 11. 5. 2011, opr. št. Bpp 257/2011-2 z dne 11. 5. 2011, opr. št. Bpp 143/2011-2 z dne 9. 5. 2011, opr. št. Bpp 241/2011-2 z dne 2. 6. 2011, opr. št. Bpp 243/2011-2 z dne 2. 6. 2011 in opr. št. Bpp 228/2011-2 z dne 7. 6. 2011 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka in sodnih taks v teh postopkih, zavrne.

Iz obrazložitve sledi, da je tožnik vložil tožbe zoper odločbe Upravnega sodišča, navedene v 2. točki izreka, ter hkrati podal prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP). Uveljavljal je tudi oprostitev plačila vseh sodnih stroškov in sodnih taks v teh postopkih.

Z vpogledom v spise Upravnega sodišča, na katere se prošnja nanaša, organ ugotavlja, da so bile z navedenimi odločbami zavrnjene tožnikove prošnje za BPP iz razloga neizpolnjevanja objektivnega pogoja za dodelitev BPP po prvem odstavku 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04-UPB1 in 23/08 – v nadaljevanju ZBPP), ker tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh in se po oceni organa nadaljnjih postopkov ni razumno udeleževati. Ker gre v zadevah za podobno dejansko stanje in isto pravno podlago, je organ zadeve združil v en postopek, ki se vodi pod opravilno številko prvo vpisane zadeve, tj. Bpp 324/2011. Prošnja po presoji tožene stranke ni utemeljena. V nadaljevanju obrazložitve izpodbijane odločitve organ navaja, da je tožnik predložil odločbo Centra za socialno delo ..., iz katere je razvidno, da je upravičen do denarne socialne pomoči, zato v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZBPP njegovega finančnega stanja ni bilo treba ugotavljati. Odločitev o zavrnitvi prošenj utemeljuje s sklicevanjem na prvi in tretji odstavek 24. člena ZBPP in navaja zadeve, v katerih tožnik prosi za dodelitev BPP. Gre za upravne spore, ki jih je tožnik sprožil zoper odločbe organa za BPP Upravnega sodišča oziroma za pritožbe zoper sklepe Upravnega sodišča, izdane v teh upravnih sporih. Organ ugotavlja, da so bile z vsemi odločbami, navedenimi na 3. strani obrazložitve, zavrnjene prosilčeve prošnje za dodelitev BPP iz razloga po prvem odstavku 24. člena ZBPP, ker tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh in se nadaljnjih postopkov ni razumno udeleževati. Ocenjuje, da so bile te prošnje utemeljeno zavrnjene, saj iz njih izhaja, da ni izpolnjeval objektivnega pogoja iz prvega odstavka 24. člena ZBPP, ker meni, da izpodbijane odločbe temeljijo na pravilni pravni podlagi in da na podlagi podatkov, ki so navedeni v obrazložitvah, postopki s tožbami v upravnih sporih zoper določbe organa za BPP nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

Tožnik se z odločitvijo o zavrnitvi njegove prošnje za BPP ne strinja. Meni, da je do brezplačne pravne pomoči upravičen, ker je prava neuk in prejemnik socialne pomoči. Pravno pomoč potrebuje za dopolnitev tožbe in hkrati prosi za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu. Prosi tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Navaja, da so odločitve Upravnega sodišča nepravilne in neskladne z Ustavo in Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP). Z izpodbijanimi odločitvami naj bi bilo poseženo v tožnikovo pravico do pravnega sredstva, ki jo zagotavljata Ustava in EKČP. Ker kot laik prava ne pozna, vlaga pritožbe v prepričanju, da je do pritožbe upravičen na podlagi Ustave. Očitno so določbe 270. člena ZPP (zaradi katerega se mu pravica do pritožbe odreka) v nasprotju z Ustavo in EKČP. Res je država ravnala formalno-pravno po predpisih, vendar pa tem tožnik očita diskriminatornost. Meni, da bi morala biti BPP dodeljena že ob dokazani finančni nezmožnosti stranke za najem odvetnika. Zaradi slabega zdravstvenega in socialnega stanja in nujnosti zadeve tožnik prosi za urgentno rešitev zadeve. Izkoristil je vsa pravna sredstva, ki so mu po lastnem vedenju na voljo in prosi za pojasnilo o pravnih sredstvih, ki jih še lahko izkoristi. Smiselno predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo (in sklep) odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih izpodbijane odločbe. Sodišču predlaga, naj tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

Sodišče uvodoma ugotavlja, da tožnik sklepa o združitvi zadev ne izpodbija. Predmet tega upravnega spora je torej odločitev o zavrnitvi prošenj za BPP v zadevah, ki jih je organ obravnaval skupaj in o njih odločil z 2. točko izreka odločbe in sklepa št. Bpp 324/2011. Organ za BPP v izpodbijani odločbi pravilno navaja, da je treba pri presoji dodelitve BPP v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP kot pogoj za dodelitev BPP upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Po tretjem odstavku 24. člena ZBPP se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost BPP za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Pravilno je torej tudi stališče organa, da je treba pri odločanju o upravičenosti do vseh oblik BPP (z izjemo posebne BPP) upoštevati kriterij razumnosti zadeve, saj ni namen zakona odobritev BPP v zadevah, ki so očitno nerazumne in nimajo verjetnega izgleda za uspeh.

Iz podatkov o zadevah, ki jih organ navaja na 3. strani obrazložitve, je razvidno, da je tožnik prosil za dodelitev BPP v upravnih sporih zoper odločbe organa za BPP, s katerimi so bile zavrnjene tožnikove prošnje za dodelitev BPP v zvezi s pritožbami zoper sklepe Upravnega sodišča in zoper odločbo organa za BPP, s katero je bila zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v upravnem sporu zoper tri odločbe istega organa. Organ za BPP pa je ugotovil, da so bile s temi odločbami zavrnjene tožnikove prošnje za dodelitev BPP iz razloga po prvem odstavku 24. člena ZBPP, ker tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh in se nadalnjih postopkov ni razumno udeleževati. Ocenil je, da so bile tožnikove prošnje utemeljeno zavrnjene, iz česa naj bi ta ocena izhajala, pa ni navedel. Odločba mora biti obrazložena (razen v primerih, ko je dopustna skrajšana obrazložitev), kot je to predpisano v 214. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, dalje ZUP). V skladu z navedeno določbo mora obrazložitev odločbe med drugim vsebovati dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v konkretnem primeru.

V konkretnem primeru iz obrazložitve odločbe ni razvidno, zakaj je organ ocenil, da prošnje za dodelitev BPP v upravnih sporih zoper navedene odločbe nimajo verjetnega izgleda za uspeh. Zgolj zato, ker se te odločbe nanašajo na odločitve o zavrnitvi prošenj za dodelitev BPP, ker tožnik ni izkazal verjetnega izgleda za uspeh, samo po sebi še ne pomeni, da tudi upravni spor zoper te odločitve nima verjetnega izgleda za uspeh.

Z izpodbijano odločitvijo je bila npr. zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v upravnem sporu zoper odločbo št. Bpp 141/2011 z dne 20. 4. 2011. Organ navaja, da je bila z njo zavrnjena prošnja za dodelitev BPP v zvezi s pritožbo zoper sklep Upravnega sodišča št. I U 315/2011 z dne 7. 3. 2011. Iz navedenega izhaja, da je tožnik želel BPP v zvezi s pritožbo zoper ta sklep in da je bila ta prošnja zavrnjena, ker da pritožba nima verjetnega izgleda za uspeh. Z odločbo št. Bpp 141/2011 je bila torej zavrnjena njegova prošnja za dodelitev BPP v upravnem sporu zoper odločbo o zavrnitvi BPP za pritožbo zoper sklep. Zakaj tožnik v upravnem sporu v tem primeru nima verjetnega izgleda za uspeh, pa organ ni pojasnil. Tudi v vseh drugih primerih odločb, ki jih navaja, organ ni pojasnil, zakaj upravni spor zoper te odločbe nima verjetnega izgleda za uspeh, saj ne navaja dejstev oziroma okoliščin, na podlagi katerih je sprejel tako oceno. To pomeni, da obrazložitev ne vsebuje elementov, kot jih določa 214. člen ZUP, zaradi česar sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti, kar po drugem odstavku 237. člena ZUP v vsakem primeru pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo in zadevo na podlagi tretjega odstavka istega člena vrnilo zadevo organu, ki je upravni akt izdal, v ponoven postopek.

O predlogu za taksno oprostitev sodišče ni odločalo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena ZST-1 v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača. Predlog za dodelitev BPP, ki ga tožnik vlaga hkrati s tožbo pa je predmet upravnega odločanja v pristojnosti organa za brezplačno pravno pomoč.