Jedro

Vrhovno sodišče je obs. na podlagi 1. točke 350. čl. ZKP oprostilo od obtožbe, ker izrek sodbe ni vseboval znakov kaznivega dejanja po 1. točki 3. člena ZTSŠ, saj se je za storitev zahteval storilčev namen, da bi z blagom, ki ga je odtegnil prometu, kasneje pridobil nesorazmerno premoženjsko korist.

Izrek

Zahtevi javnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča iz leta 1949 tako spremeni, da se po 1. točki 350. člena ZKP obs. oprosti obtožbe, da je z namenom, da se blago odtegne prometu in bi se tako s poznejšo prodajo ali preprodajo dosegla nesorazmerna imovinska korist kot privatni lastnik obrtne delavnice, ki ima z ozirom na višino in način obratovanja industrijski značaj ter zato bil ta obrat v svojstvu podjetja lokalne industrije pod nadzorstvom MLO, opustil mesečne prijave zalog surovin in polizdelkov, v letu 1947 in dalje, ki bi jih moral dostavljati na predpisanem obrazcu in sicer za naslednje sestavne dele električnih likalnikov, ki si jih je nabavil v letu 1946 in preje: - 229 ponikljanih pokrival za likalnike v vrednosti din 3.160 - 1088 ponikljanih pokrival za potovalne likalnike v vrednosti din 33.264 - 249 neponikljanih velikih pokrival za likalnike v vrednosti din 3.735 - 146 neponikljanih spodnjih plošč za likalnike v vrednosti din 7.300 - 35 ponikljanih spodnjih plošč za likalnike v vrednosti din 5.075 - 5 malih železnih spodnjih plošč za potovalne likalnike v vrednosti din 60 - 4 male vložke za likalnike v vrednosti din 20 - 94 emajl zgornjih pokrival za velike likalnike v vrednosti din 2.068 - 43 spodnjih manjših pokrival za likalnike v vrednosti din 860 - 136 vložkov spodnjih delov za likalnike v vrednosti din 544 - 39 pokrival za likalnike v vrednosti din 390 - 1020 tulcev za likalnike v vrednosti din 6.630 - 426 žičnih podstavkov za likalnike v vrednosti din 4.260 - 10 lesenih ročajev za likalnike v vrednosti din 226 - 80 kg žičnih neponikljanih podstavkov za likalnike v vrednosti din 2.000 - 86 kom zadrževalcev tulcev za likalnike v vrednosti din 172 - 16 ponikljanih ročajev za likalnike v vrednosti din 128 - 136 neponikljanih ročajev za likalnike v vrednosti din 476 v skupni vrednosti din 70.364, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje nedovoljene špekulacije po 1. točki 3. člena ZTŠS, v odločbi o kazni pa se pravnomočna sodba spremeni tako, da se obsojencu za kaznivi dejanji zataje prometa in dohodka po 1. točki 39. člena zakona o davkih (Ur. list FLRJ št. 105/46), navedenim pod točko 1 a in b in 2 izreka sodbe, izreče kazen 10 mesecev odvzema prostosti, stroški oprostilnega dela sodbe pa bremenijo proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani je bil obs. obsojen zaradi kaznivega dejanja po 1. točki 1. odstavka 39. člena zakona o davkih (Uradni list FLRJ št. 105/46) in kaznivega dejanja po 1. točki 3. člena zakona o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže (ZTŠS, Uradni list FLRJ št. 74/46 in 104/47) na enotno kazen 20 mesecev odvzema prostosti s prisilnim delom, na zaplembo premoženja, na odvzem ključavničarske obrti za dobo treh let, na plačilo stroškov postopka in na plačilo zneska 521.189 din.

Zoper pravnomočno sodbo je javni tožilec Republike Slovenije vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, s katero je predlagal, da vrhovno sodišče obs. po 1. točki 350. člena ZKP oprosti obtožbe, da je pod točko 3) izreka sodbe storil kaznivo dejanje po 1. točki 3. člena ZTŠS. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

V zahtevi javni tožilec utemeljeno uveljavlja, da v opisu kaznivega dejanja pod točko 3) izreka pravnomočne sodbe ni enega od znakov kaznivega dejanja po 1. točki 3. člena ZTŠS, za storitev katerega se zahteva storilčev namen, da bi z blagom, ki ga je odtegnil prometu, kasneje dosegel nesorazmerno imovinsko korist. Iz opisa kaznivega dejanja je razvidna le obsojenčeva opustitev mesečne prijave MLO, ki bi jo moral pošiljati na predpisanem obrazcu. Iz opisa kaznivega dejanja torej ni razvidno, da bi obsojenec zalogo odtegnil prometu, prav tako pa tudi manjka opis, kako je nameraval s kasnejšo prodajo ali preprodajo doseči nesorazmerno imovinsko korist. Opis kaznivega dejanja se sklada tudi z obrazložitvijo pravnomočne sodbe, saj je sodišče sprejelo obsojenčev zagovor, da je v letu 1946 prijavil material za električne likalnike na MIR-u in na MLO ustno, vendar pa naj bi kaznivo dejanje storil zato, ker je bil zavezan dostavljati mesečne pismene prijave na predpisanih obrazcih, tega pa ni storil. V obsojenčevem ravnanju, kot je opisano pod točko 3) izreka sodbe in kot sledi iz obrazložitve pravnomočne sodbe, ni znakov kaznivega dejanja po 1. točki 3. člena ZTŠS, zato je vrhovno sodišče v tem delu ugodilo zahtevi javnega tožilca za varstvo zakonitosti in obsojenca po 1. točki 350. člena ZKP oprostilo od obtožbe za to kaznivo dejanje.

Kljub temu, da javni tožilec ni vložil zahteve za varstvo zakonitosti glede kaznivih dejanj pod točko 1a) in b) ter 2) izreka pravnomočne sodbe, je vrhovno sodišče v korist obsojenca spremenilo izrek o kazni za kaznivo dejanje po 1. točki 39. člena zakona o davkih, za katerega je bil obsojen in mu je bila, kot izhaja iz obrazložitve pravnomočne sodbe, izrečena kazen odvzema prostosti. Vrhovno sodišče je namreč ocenilo, da je obsojenčevo kaznivo dejanje, navedeno pod točkama 1a) in b) ter 2) izreka sodbe izgubilo na teži spričo oprostitve za kaznivo dejanje po 1. točki 3. člena ZTŠS, navedeno pod točko 3) izreka pravnomočne sodbe. Iz tega razloga je obsojencu kazen odvzema prostosti znižalo. Obsojencu je vrhovno sodišče s tem izreklo samo navedeno kazen medtem ko sta ostala dela stranskih kazni in sicer zaplemba celotnega premoženja, nahajajočega se kjerkoli in odvzem kjučavničarske obrti za dobo treh let, odpadla. Ob tem je potrebno dodati, da izrek kazni zaplembe celotnega premoženja v obravnavani zadevi ni bil možen za nobeno od kaznivih dejanj, za katere je bil obsojenec obsojen, ker tako za temeljno obliko kaznivega dejanja po 1. točki 3. člena ZTŠS, kot tudi za kaznivo dejanje po 1. točki 39. člena zakona o davkih, izrek takšne stranske kazni ni bil možen.

Izrek o stroških kazenskega postopka, ki glede oprostilnega dela sodbe obremenjujejo proračun, temelji na 1. odstavku 99. člena ZKP. Določbe zakona o kazenskem postopku so bile uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS št. 1/91-I).