Jedro

Iz sklepa Okrajnega sodišča z dne 10. 11. 2008 izhaja, da se je sodišče na podlagi izvedenega postopka prepričalo o tem, da so izpolnjeni pogoji za pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice, kot jih določa 70. člen ZNP in da je Višje sodišče v Ljubljani pritožbo zoper ta sklep zavrnilo. Posledično je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik v postopku zaradi plačila odškodnine zaradi protipravnega odvzema prostosti in pridržanja v psihiatrični bolnici nima verjetnih izgledov za uspeh ter da zato ni podan vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Dejstvo je, da ni izkazana protipravnost s strani delovanja državnih organov, če pa ni protipravnosti, tudi ni pogojev za odškodninsko odgovornost, zato bi bila vložitev odškodninske tožbe nesmiselna.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku zaradi plačila odškodnine zaradi protipravnega odvzema prostosti in pridržanja v psihiatrični bolnici. Pri tem se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZBPP), iz katerega izhaja, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči upoštevajo tudi okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati. Tožena stranka ugotavlja, da je bila tožniku v tej zadevi enkrat že dodeljena brezplačna pravna pomoči, in sicer v obliki prvega pravnega nasveta v zvezi z možnostjo vložitve odškodninske tožbe zaradi protipravnega odvzema prostosti in pridržanja v psihiatrični bolnišnici. Tedaj je odvetnica A.A. v zapisniku o prvem pravnem nasvetu navedla, da tožnik vztraja pri trditvah, da je prišlo do protipravnega odvzema prostosti, sama pa ga je opozorila, da najverjetneje ne bo mogel dokazati protipravnosti odvzema prostosti. Nadalje se tožena stranka sklicuje na obrazložitev sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pr 710/2008 z dne 10. 11. 2008, iz katerega izhaja, da se je sodišče na podlagi izvedenega postopka, to je z zaslišanjem tožnika, lečečega zdravnika B.B. in ob presoji mnenja izvedenca psihiatra C.C. prepričalo o tem, da so izpolnjeni pogoji za nadaljnje pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice, kot jih določa 70. člen Zakona o nepravdnem postopku. Sodišče je odločilo, da se tožnik pridrži na zdravljenju še najdalj do 1. 12. 2008, ker je izvedenec psihiater ugotovil, da je glede na naravo duševne bolezni tožnika podana resna nevarnost, da tožnik ogrozi svoje življenje in si povzroči nadaljnjo škodo, obenem pa obstaja tudi nevarnost, da bi v primeru odpusta brez potrebnega zdravljenja ogrožal tudi druge. Tožnik se je zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani pritožil, Višje sodišče v Ljubljani pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo prvostopenjski sklep, saj ni imelo pomislekov glede odločitve sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da iz podatkov v spisu ni mogoče sklepati, da gre za prekomeren ukrep, temveč da gre za ukrep, ki je lahko le v korist tožnika. Temu je sledila v svojem mnenju tudi odvetnica A.A., ki je v okviru prvega pravnega nasveta podala mnenje, da najverjetneje tožnik ne bo mogel dokazati protipravnosti odvzema prostosti in pridržanja. Tožena stranka se v celoti strinja z obrazložitvijo Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani ter z mnenjem odvetnice A.A. in posledično temu ugotavlja, da tožnik v postopku zaradi plačila odškodnine zaradi protipravnega odvzema prostosti in pridržanja v psihiatrični bolnici nima verjetnih izgledov za uspeh in je tako dodelitev brezplačne pravne pomoči v tej zadevi nesmiselna. Torej ni podan vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožnik v tožbi navaja, da so ga dne 5. 11. 2008 prijeli štirje policisti in ga odpeljali do reševalnega vozila, ne da bi napravili policijski zapisnik in brez odredbe sodišča. Prostost mu je bila odvzeta brez razloga. Navaja, da ni ogrožal samega sebe in da ni nikoli bil bolan. Nadalje navaja, da so določene osebe neresnično navajale, da je grozil drugim. Ne strinja se z izjavami v postopku, da ko so naleteli nanj na relaciji Ljubljana Litija, je bil pri tem slabo orientiran, zbegan, zmeden in prestrašen. Nadalje še navaja, da se ne strinja z odvetnico A.A. glede smiselnosti vložitve tožbe. Želi, da se vloži odškodninska tožba. Smiselno predlaga, naj se izpodbijana odločba odpravi. Prosi tudi za oprostitev plačila sodnih taks in za brezplačno pravno pomoč za ta upravni spor.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 24. členu določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06 in nadaljnji, dalje ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da iz sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. Pr 710/2008 z dne 10. 11. 2008 izhaja, da se je sodišče na podlagi izvedenega postopka prepričalo o tem, da so izpolnjeni pogoji za pridržanje na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice, kot jih določa 70. člen Zakona o nepravdnem postopku in da je Višje sodišče v Ljubljani pritožbo zoper ta sklep zavrnilo. Posledično temu je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnik v postopku zaradi plačila odškodnine zaradi protipravnega odvzema prostosti in pridržanja v psihiatrični bolnici nima verjetnih izgledov za uspeh ter da zato ni podan vsebinski pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sodišče ne more slediti tožbenim navedbam o domnevnih nepravilnostih, ki naj bi bile storjene v postopku pridržanja. V upravnem spisu se namreč nahajata tako sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani o pridržanju, kot tudi sklep Višjega sodišča v Ljubljani, ki je potrdilo pravilnost te odločitve. Ker je bila odločitev prvostopenjskega sodišča potrjena tudi s strani drugostopenjskega sodišča, ni mogoče upoštevati tožbenih navedb, s katerimi tožnik oporeka pravilnosti postopka njegovega pridržanja. Dejstvo je, da je bil tožnik pridržan na podlagi sklepa pristojnega sodišča ter da je to odločitev potrdilo višje sodišče in je zaradi tega ta zadeva pravnomočno zaključena. Zaradi tega ni izkazana protipravnost s strani delovanja državnih organov, če pa ni protipravnosti, tudi ni pogojev za odškodninsko odgovornost, zato bi bila vložitev odškodninske tožbe nesmiselna, ker ne bi imela izgleda za uspeh in je zato odločitev tožene stranke pravilna.

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu pa je stvar posebnega postopka in je bilo o tej prošnji tudi že odločeno z odločbo opr. št. Bpp 135/2010-2 z dne 29. 3. 2011. S to odločbo je bila prošnja tožnika zavrnjena. Sodišče ni posebej odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker je tožnik po 10. členu Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/08) v tem postopku oproščen plačila sodnih taks, torej je plačila taks oproščen že na podlagi samega zakona.