Jedro

Ker je bila sodna odločba, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba zaradi izvrševanja stikov, spremenjena s kasnejšo odločitvijo pristojnega sodišča - začasno odredbo, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ustavilo izvršbo po uradni dolžnosti in razveljavilo že opravljena izvršilna dejanja. Ker pa je s tem odpadel tudi pravni interes dolžnice za odločanje o ugovoru, je ugovor zavrglo, prav tako upnikov predlog za izrek denarne kazni. Posledično je pravilna izpodbijana odločitev v stroškovnem delu, saj so v tem primeru, ko je izvršilno sodišče moralo ustavitvi izvršbo in razveljaviti opravljena izvršilna dejanja, stroški, ki so v tem postopku nastali dolžnici, le-tej bili povzročeni neutemeljeno, ne glede na to, da je bil ob samem začetku postopka morda predlog za izvršbo še utemeljeno vložen. Dolžnica je namreč imela pravico v drugem postopku poskušati doseči razveljavitev izvršilnega naslova, nazadnje pa je v tem izvršilnem postopku propadel upnik, katerega stroški, glede na ustavitev izvršbe in razveljavitev vseh opravljenih izvršilnih dejanj, posledično niso potrebni za izvršbo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani IV točki izreka potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v točki I sklenilo, da se izvršba ustavi in se razveljavijo opravljena izvršilna dejanja, v točki II - da se ugovor dolžnice zoper sklep o izvršbi zavrže, v točki III - da se predlog upnika za izrek denarne kazni zavrže in v izpodbijani točki IV, pa je sodišče sklenilo, da se izvršilni stroški dolžnice odmerijo na 261,32 EUR in jih mora upnik plačati v roku 8 dni v proračun Republike Slovenije, na TRR Okrožnega sodišča v Novem mestu (namen: po odločbi Bpp 290/2024 z dne 20. 3. 2024), v primeruzamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

2.Upnik zgoraj povzeto IV. točko izreka sklepa izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Upnik navaja, daje vložil predlog za izvršbo zaradi izvrševanja stikov z mld. A. A., ker mu je dolžnica stike s hčerko neutemeljeno onemogočala vse od 4. 2. 2024 dalje. Z omejevanjem stikov je posegla v pravico upnika in pravico otroka do izvrševanja stikov in s svojim ravnanjem ogrozila njun obstoječi odnos in medsebojno povezanost. Sodišče je v 14. točki obrazložilo, da je upnik dolžan dolžnici povrniti stroške, čeprav je bil predlog ob začetku postopka utemeljeno vložen. Takšno stališče je napačno in v nasprotju z dejanskim stanjem in sodno prakso. Dolžnica je imela, na podlagi sklepa, v roku 24 ur od vročitve sklepa, dolžnost izvršiti sklep, vendar obveznosti v postavljenem roku ni izpolnila, nato pa je dne 18. 3. 2024 vložila ugovor in predlagala odlog izvršbe, kar pomeni, da je v vmesnem času sklep že kršila, zato je bil utemeljen tudi upnikov predlog za izrek denarne kazni. Dolžnica je istega dne 18. 3. 2024 vložila predlog za začasno odredbo za drugačno ureditev stikov med upnikom in mld. A. A., torej potem ko je bila s sklepom že seznanjena. Odločitev sodišča glede stroškov bi bila na mestu le v kolikor bi dolžnica postopek za izdajo začasne odredbe sprožila že prej, saj upnik ni vedel da bo dolžnica začela s postopkom spremembe stikov in je utemeljeno sprožil izvršilni postopek zaradi preprečitve nastanka dodatne škode na mld. A. A. in je s tem uresničeval ustavno pravico do izvrševanja stikov z otrokom. Dolžnica je zagotovo ob vložitvi predloga kršila obstoječ izvršilni naslov (sodna poravnava I N 210/2023) in posegla v pravico upnika do stikov, saj je kršitev te pravice ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ko je izdalo sklep o izvršbi, ki je bil izdan tudi v korist mld. A. A. Odločitev v IV. točki je zato napačna in nezakonita, zato upnik predlaga spremembo sklepa tako, da dolžnica sama krije svoje stroške postopka oziroma podrejeno razveljavitev in vrnitev v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške.

3.Dolžnica na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je izpodbijano odločitev v točki IV preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (350. člen v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

6.V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje, s sklepom o izvršbi opr.št. I 83/2024 z dne 7. 3. 2024, dovolilo predlagano izvršbo na podlagi izvršljive sodne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu I N 210/2023 z dne 9. 1. 2024, v kateri sta stranki jasno določili stike njune mladoletne hčerke z upnikom, kot tudi način njihove realizacije. Sodna poravnava po 1. točki drugega odstavka 17. člena v zvezi s 20. členom ZIZ predstavlja izvršilni naslov in podlago za prisilno izvedbo obveznosti iz sodne poravnave, to je realizacijo pravice upnika do osebnih stikov z mladoletno hčerko v času, kraju in na način, vse določeno v sodni poravnavi. Sodišče prve stopnje je v sklepu o izvršbi z dne 7. 3. 2024 v celoti sledilo predlogu upnika in v točki II sklepa za primer, da dolžnica v postavljenem roku ne bo izpolnila obveznosti sklenilo, da se ji izreče denarna kazen. Dolžnica je sklep o izvršbi prejela 11. 3. 2024 in dne 18. 3. 2024 vložila ugovor zoper sklep o izvršbi ter predlog za odlog izvršbe, v katerem je opozorila, da je na podlagi 161. in 163. člena Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) že vložila predlog za izdajo začasne odredbe, da stiki otroka z upnikom začasno potekajo pod nadzorom CSD, glede na opisano nasilno vedenje upnika, prav tako je vložila predlog za spremembo stikov zaradi spremenjenih okoliščin.

7.Okrožno sodišče v Novem mestu je s sklepom Z 6/2024 z dne 22. 5. 2024 ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe in predmetni izvršilni naslov glede izvrševanja stikov začasno spremenilo. Z začasno odredbo so bili stiki od dneva njene izdaje začasno spremenjeni in je način njihovega izvrševanja omejen, kar pomeni da v času njene veljavnosti sodna poravnava, ni več veljaven izvršilni naslov. Ker je bila sodna odločba, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba zaradi izvrševanja stikov, spremenjena s kasnejšo odločitvijo pristojnega sodišča - začasno odredbo Z 6/2024 z dne 22. 5. 2024, je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu v točki I ustavilo izvršbo po uradni dolžnosti, na podlagi 76. člena ZIZ in razveljavilo že opravljena izvršilna dejanja. Ker pa je s tem odpadel tudi pravni interes dolžnice za odločanje o ugovoru, je v točki II ugovor zavrglo, prav tako upnikov predlog za izrek denarne kazni v točki III sklepa.

8.Posledično je pravilna izpodbijana odločitev v stroškovnem delu (v točki IV sklepa), ki temelji na določbi šestega odstavka 38. člena ZIZ ki določa, da mora upnik dolžniku, na njegovo zahtevo, povrniti stroške, ki mu jih je neutemeljeno povzročil. Pritožbeno sodišče se strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da v tem primeru, ko je izvršilno sodišče moralo ustavitvi izvršbo in razveljaviti opravljena izvršilna dejanja, so stroški, ki so v tem postopku nastali dolžnici, le-tej bili povzročeni neutemeljeno, ne glede na to, da je bil ob samem začetku postopka morda predlog za izvršbo še utemeljeno vložen. Dolžnica je namreč imela pravico v drugem postopku poskušati doseči razveljavitev izvršilnega naslova, nazadnje pa je v tem izvršilnem postopku propadel upnik, katerega stroški, glede na ustavitev izvršbe in razveljavitev vseh opravljenih izvršilnih dejanj, posledično niso potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ).

9.Višje sodišče še ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo tudi tar. št. 27 za zakonske in starševske spore (prim. šesti odstavek 4. člena Odvetniške tarife - OT), saj v izvršilnih zadevah v zvezi z izvrševanjem stikov z otrokom vrednosti spornega predmeta, kar je pogoj za uporabo tar. št. 31 v zvezi s tar. št. 19, ni mogoče določiti in je v tem postopku tudi upnik ni določil. Stroški so tako odmerjeni v skladu z veljavno OT in v skladu z določbo tretjega odstavka 46. člena Zakona o brezplačno pravni pomoči (ZBPP) naloženi v plačilo v korist proračuna Republike Slovenije.

10.Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11.Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Zveza:

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 38, 38/5, 38/6, 76

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.