Jedro

Časovno trajanje upravnega postopka ne more vplivati na vrednotenje sporne dobe. Zakon je jasen. Dokup mora biti izvršen do 31. 12. 2012. O izvršenosti dokupa lahko govorimo samo v primeru že izvedenega plačila. Plačilo prispevkov in upoštevanje dobe na podlagi plačila prispevkov je potrebno ločiti od povsem tehničnega vprašanja izvedbe plačila prispevkov, ki je zvezano z določili, ki se nanašajo na trajanje upravnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločbe toženca št. ... z dne 8. 3. 2022 in odločbe št. ... z dne 20. 12. 2021 ter vrnitev zadeve tožencu v ponovno upravno odločanje.

2. Zoper sodbo se zaradi napačne uporabe materialnega prava pritožuje tožnica. Tožnica je 21. 12. 2012, še v času veljavnosti ZPIZ-1, vložila zahtevo za dokup 5 let študija, o kateri je toženec odločil z odločbo št. ... z dne 9. 1. 2013. Ta je postala dokončna in pravnomočna 31. 1. 2013. Na podlagi te odločbe je tožnica 25. 1. 2013 poravnala celotni znesek dokupa. Sporno je, ali okoliščina, da je bil prispevek plačan šele januarja 2013, vpliva na pravico do upoštevanja dokupljene dobe kot pokojninske dobe brez dokupa na podlagi ZPIZ-2H. Prispevek dokupa zavarovalne dobe je bil zavarovanec skladno z 230. členom ZPIZ-1 dolžan plačati v enkratnem znesku v roku 15 dni od prejema odločbe o odmeri prispevka za obvezno zavarovanje. Postopek se začne z vložitvijo zahteve zavezanca, o kateri odloči zavod z odločbo, odmeri višino prispevka dokupa, ki mora biti poplačan v roku 15 dni od prejema odločbe. Plačilo prispevka predstavlja le zaključek postopka, kar pomeni, da velja za nazaj (ex tunc), saj je pravočasno plačilo pogoj za pravno učinkovanje izdane odločbe, to je njenih pravnih posledic. Ni odločilno, kdaj je bil postopek zaključen (plačan prispevek), temveč kdaj je bil uveden in na kakšni pravni podlagi.

Sodišče svoje stališče, da je v primeru dokupa pokojninske dobe odločilen čas prispevka, utemeljuje s sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 327/2016, v kateri je navedeno, da pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu. Tudi v tej zadevi je bil zahtevek za dokup zavarovalne dobe vložen v letu 2012, prispevek pa plačan v letu 2013. Bistvo se nanaša na vprašanje, ali se dokupljena doba vrednoti po zakonu, ki je veljal v času, v katerega dokupljena doba sodi ali po zakonu, ki je veljal v času, ko je bila izdana odločba o dokupu dobe in plačilu prispevka. Odgovor je, da se dokupljena doba obravnava po zakonu, ki je veljal v času, ko je bila izdana odločba o dokupu in plačilu prispevka. V tem kontekstu je treba razlagati tudi trenutek plačila dokupa. Stališče v sodbi je jasno, da se glede posledic dokupa upoštevajo tedaj veljavni predpisi. Od 1. 1. 2013 velja ZPIZ-2, ki te ugodnosti v tej obliki ne pozna več. Sodišče napačno ne pojasni oziroma pogoje veljavne v času pridobitve enači s plačilom prispevka. Ni razvidno, kateri pogoji oziroma pravna podlaga so v konkretnem primeru veljali v času plačila prispevka v januarju 2013. Od 1. 1. 2013 po ZPIZ-2 ni mogoče več vlagati takšnih zahtevkov niti odločati o njih niti odmerjati prispevkov oziroma nalagati njihovo plačilo. Toženec je v tem času odločal o vlogah vloženih do 31. 12. 2012, na podlagi določb ZPIZ-1. Pogoje za pridobitev zavarovalne dobe na podlagi dokupa študijskih let je določal ZPIZ-1, zato se morajo tudi posledice presojati po ZPIZ-1. Če bi obveljalo stališče sodišča in toženca, da pokojninska doba ni bila dokupljena do 31. 12. 2012 tudi ne bi bilo podlage za upoštevanje navedene dobe kot zavarovalne dobe glede na to, da ZPIZ‑2 dokupa ni omogočal. Zavarovalna doba tožnice je pridobljena na podlagi določb ZPIZ‑1. V skladu z novelo ZPIZ-2H, ki je stopila v veljavo 1. 1. 2021 se dokupljena zavarovalna doba za čas študija obravnava kot pokojninska doba brez dokupa. Dokupljena zavarovalna doba se izenači z dobo, ki so jo zavarovanci dopolnili na podlagi obvezne vključitve v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje (pokojninska doba brez dokupa). ZPIZ-2 je vpeljal nov institut pokojninske dobe brez dokupa, ki ni vključeval dokupa časa zaključenega dodiplomskega študija, presečni datum za dokup pokojninske dobe je bil 31. 12. 2012. Po tem datumu ni bilo več mogoče zahtevati tovrstnega dokupa delovne dobe. Iz predloga novele jasno izhaja, da je želela ta dokup glede učinkov izenačiti s pokojninsko dobo brez dokupa. Vsaka drugačna razlaga ne sledi namenu zakonodajalca. Tožnica je vlogo vložila 21. 12. 2012, glede na določbe ZPIZ-2H pravočasno, zato je tudi dokup delovne dobe opravljen do 31. 12. 2012. ZPIZ-2H ni podlaga za razlikovanje med upravičenci, kot je to storil toženec v izpodbijani odločbi glede na čas plačila stroškov dokupa. Ta je bil odvisen od časa izdaje odločbe in poteka zakonskega roka za plačilo. Gre za okoliščine, ki so izven vpliva zavarovanca, zato ne morejo biti podlaga za različno pravno obravnavo posameznikov znotraj te kategorije zavarovancev v primeru dokupa pokojninske dobe. Na podlagi razlage toženca prihaja do neenake obravnave iste skupine zavarovancev in posledično do kršenja ustavne pravice do enakosti pred zakonom. Edina zakonsko skladna razlaga 3. člena ZPIZ-2H je, da je bil pred 21. 12. 2012 vložen zahtevek za vštetje časa zaključenega dodiplomskega študija v zavarovalno dobo na podlagi ZPIZ-1. Le ob takšni razlagi je mogoče zagotoviti enako obravnavo dokupa pokojninske dobe do 31. 12. 2012 ter posledično do uveljavitve pravic po ZPIZ-2H. Pritožbeno sodišče naj izpodbijano sodbo razveljavi ter ob odpravi izpodbijanih odločb toženca, temu vrne zadevo v novo upravno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v mejah pritožbenega razloga in v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007, s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Ni prišlo do procesnih kršitev iz drugega odstavka 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Izpodbijana sodba je utemeljena z odločilnimi dejanskimi in pravno pravilnimi razlogi.

5. V pritožbeni obravnavani ostaja sporno, ali je za priznanje dokupljene zavarovalne dobe v trajanju 5 let1 ključen časovni moment plačila prispevkov2 ali časovni moment vložitve tožničine zahteve za dokup študija.3 To dejstvo je zvezano z dejstvom upravičenosti tožnice do ponovne odmere pokojnine, kar je predmet izpodbijanih odločb. 6. Pritožbeno sodišče ne more slediti pritožničinemu razlogovanju, da je potrebno plačilo spornega prispevka obravnavati z učinkom ex tunc in ne ex nunc, kot tolmači sodišče. Sodišče je v 13. točki obrazložitve argumentirano obrazložilo, zakaj pri tem ne gre za kršitev načela enakosti iz 14. člena Ustave RS in argumentacijo Ustavnega sodišča RS ustrezno apliciralo na konkretni primer. Primerno je tudi sklicevanje sodišča na sodbo VSRS VIII Ips 327/2016 z dne 23. 5. 2017. Tudi pritožbeno sodišče je pri obravnavi tega vprašanja že izpostavilo relevantnost časovnega elementa plačila prispevka.

7. Pritožbeno sodišče še dodaja, da mora ostati neuspešen argument tožnice o časovnem trajanju upravnega postopka pri izdaji odločbe in de facto izvedenem plačilu. Časovno trajanje upravnega postopka4 ne more vplivati na vrednotenje sporne dobe. Zakon je jasen. Dokup mora biti izvršen do 31. 12. 2012.5 O izvršenosti dokupa lahko govorimo samo v primeru že izvedenega plačila. Plačilo prispevkov in upoštevanje dobe na podlagi plačila prispevkov je potrebno ločiti od povsem tehničnega vprašanja izvedbe plačila prispevkov, ki je zvezano z določili, ki se nanašajo na trajanje upravnega postopka. Slednjega zakonodajalec ne more upoštevati pri normiranju. Življenjski položaji so namreč vedno pestrejši kot pa norme, ki jih urejajo. Gre za povsem ločeni vprašanji, ki v predmetni zadevi ne moreta imeti pravne teže. 8. Na podlagi obrazloženega je potrebno na podlagi 353. člena ZPP pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

1 Obdobje zaključenega dodiplomskega študija. 2 Dne 25. 1. 2013, ki je bil izveden na podlagi odločbe o odmeri prispevka z dne 9. 1. 2013 (oboje v času veljavnosti ZPIZ-2). 3 Tožničina zahteva je bila vložena 21. 12. 2012 (v času veljavnosti ZPIZ-1). 4 Razen v primeru kumulativno podanih elementov odškodninske odgovornosti, se lahko izpostavi vprašanje odškodninske odgovornosti toženca. 5 Do konca veljavnosti zakona, na podlagi katerega se upošteva dokupljena zavarovalna doba.