Jedro

Postopek vrnitve delno odvzete poslovne sposobnosti po vsebini ne predstavlja obnove postopka glede odvzema poslovne sposobnosti, temveč gre za postopek, v okviru katerega se presojajo spremenjene razmere in ne pravilnost prvotnega sklepa.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo predlog predlagatelja za vrnitev delno odvzete poslovne sposobnosti osebi A. A. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo nasprotni udeleženec. V dveh ločenih vlogah s 27. 6. 2016 in 28. 6. 2016 kot bistveno izpostavlja, da se je sodišče kljub številnim dokazom in brez pridobitve skrbniških poročil predlagatelja oprlo na 15 mesecev staro izvedeniško mnenje psihiatrinje dr. B. B., ki z vlogami in sodnimi postopki nasprotnega udeleženca ni seznanjena, ni pa se opredelilo do izvedeniškega mnenja dr. C. C. s 3. 5. 2011. Neresnične so trditve izvedenke, da si je nasprotni udeleženec s tožbami izbral pot za reševanje krivic, ki jih zaradi blodenj zaznava. S tožbami so začele mati, sestra in nečakinja nasprotnega udeleženca, o čemer je ta predložil dokaze. Sodišče ni zaslišalo sodnika D. D., prav tako ni CSD naložilo, naj nasprotnemu udeležencu za skrbnika postavi pravnika s pravosodnim izpitom, s čimer bi se izboljšalo zastopanje in zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca. Po pregledu pri izvedenki se je zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca spremenilo, zato bi sodišče moralo postaviti novega izvedenca, saj mnenje ne sme biti starejše od treh mesecev. Zožujoča razlaga 54. člena ZNP ni sprejemljiva in je v nasprotju s 15. členom Ustave. Sodišče bi moralo ponovno pretehtati vse razloge za odvzem poslovne sposobnosti. Sprožiti bi moralo presojo ustavnosti ZNP, saj obstaja pravna praznina, ker osebam v postopkih za delni ali popolni odvzem poslovne sposobnosti ni zagotovljeno enako varstvo pravic iz 22. člena Ustave z zagotovitvijo zagovornika po uradni dolžnosti (odvetnika) in ker ni natančneje urejena sorazmernost možnih posegov glede omejitve procesne sposobnosti. Poleg zdravstvenega stanja bi moralo sodišče upoštevati število in vsebino sporov, ki so še v teku, saj se je to drastično zmanjšalo, zato je namen skrbništva dosežen. Pomembno je, da je skrbnik v postopkih ravnal nestrokovno, nevestno, malomarno in netransparentno. Stanje nasprotnega udeleženca ni v vzročni zvezi zgolj s sodnimi postopki. Popoln odvzem procesne sposobnosti nasprotnega udeleženca pred vsemi organi oblasti je ponižujoč in prekomeren ukrep, saj vpliva na banalne stvari, kot so podaljšanje veljavnih dokumentov in uveljavljanje socialnih pravic, kjer se njegovo kverulanstvo ne odraža. Ne strinja se s psihiatrično diagnozo. Kršitev pravic do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave vidi, ker odločba ni zadosti obrazložena. Sodišče ni proučilo, ali ima skrbništvo še svoj namen. Ukrep daljnosežno posega v človeško dostojanstvo in pravico do neodvisnega življenja. Zmanjša mu človeško vrednost zaradi invalidnosti. Podano je procesno neravnotežje, skrbnik za poseben primer je prava nevešč, nasprotni udeleženec pa šibkega premoženjskega stanja. Sodišče ni ustrezno upoštevalo 44. člena ZNP in določil ZZZDR, saj ni spoštovalo načela sorazmernosti. Ne drži, da naj bi bil nasprotni udeleženec s svojim ravnanjem škodljiv pravicam drugih oziroma delovanju sodišč in drugih državnih organov. Odločba išče le razloge, da bi ukrep ostal v veljavi, ne pa nasprotnih razlogov, zato je neuravnotežena oziroma pristranska. Konvencija o pravicah invalidov v 12. členu priznava invalidom pravno sposobnost na vseh področjih življenja enako kot drugim ter zgolj invalidnost ne opravičuje odvzema procesne sposobnosti. Sodišče tega pravnega okvira ni upoštevalo. Dopustno je trditi, da je sklep sodišča o odvzemu procesne in poslovne sposobnosti iz leta 2012 po vsebini napačen, čeprav je pravnomočen. Sodišče bi ga moralo odpraviti. Opredeliti bi se moralo tudi do mnenja zagovornika načela enakosti o režimu in načinu izvajanja skrbništva. Ker je sodišče zavrnilo predlog za izvedenca pravne stroke, ki bi smiselno podal oceno o tem, kolikšen del vlog je kverulantskih, bi moralo to presojati samo. Od postopka je odvisen tudi režim in obseg izvajanja skrbništva, ki je sedaj psihično in čustveno obremenjujoč, kar ni predmet blodnjavih predstav, temveč je realna posledica kafkovskega sistema, v katerega je ujet. Pritožba se sklicuje na dopis zagovornika načela enakosti, ki ga v celoti povzema. Graja ravnanje CSD kot skrbnika glede kontaktov z nasprotnim udeležencem, izročanjem poštnih pošiljk in sploh sodelovanjem. Hkrati graja Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki mu ne nudi sodnega varstva kljub številnim ugovorom zoper delo skrbnika. Zaključki na podlagi golega zdravstvenega stanja in percepcije invalidnosti so preuranjeni. V vseh sodnih in upravnih postopkih varstva pred diskriminacijo se uporablja pravilo deljenega dokaznega bremena. Kadar diskriminirana oseba navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, mora domnevni kršitelj oziroma kršiteljica dokazati, da ni kršeno načelo enakega obravnavanja oziroma prepovedi diskriminacije. V danem primeru je bilo breme dokazovanja prevaljeno na državo, saj obstaja sum, da je bil nasprotni udeleženec zaradi oviranosti, ki izhaja iz bolezni oziroma invalidnosti, diskriminiran zaradi zdravstvenega stanja.

3. Nasprotni udeleženec je vložil tudi samostojno pritožbo, ki je sodišče ni upoštevalo, saj te pravice kot oseba, ki ji je delno odvzeta poslovna sposobnost, nima.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pravno podlago za vrnitev (delno) odvzete poslovne sposobnosti predstavlja določilo prvega odstavka 54. člena ZNP. Materialnopravna predpostavka za vrnitev poslovne sposobnosti je, da prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila ta (delno) odvzeta.

6. Pritožniku je bila poslovna sposobnost delno odvzeta s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z 18. 5. 2012, v delu, ki se nanaša na vse aktivnosti, povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Do delnega odvzema poslovne sposobnosti je prišlo zaradi prepletanja znakov hude osebnostne motenosti s psihoorgansko in psihotično simptomatiko, ki vplivajo na ravnanje nasprotnega udeleženca, zaradi česar se ne more ustrezno obvladovati v situacijah, kjer se čuti ogoljufanega, izigranega ali ponižanega, kar se odraža v kopičenju vlog v sodnih, upravnih in drugih uradnih postopkih do te mere, da to vpliva na njegovo sposobnost skrbeti zase in za svoje pravice ter koristi v teh postopkih. Pritožniku je bil za stalnega skrbnika postavljen CSD, zaradi nesoglasja pa je bil z odločbo CSD 1221-122/2016/10 z 12. 8. 2016 določen novi stalni skrbnik Š. - ..., ki bo za opravljanje posameznih opravil in nalog stalnega skrbnika pooblastil posamezne strokovne osebe ali zunanjo institucijo. V obravnavani zadevi je glede na zatrjevano kolizijo interesov pritožnik zastopan po začasni skrbnici E. E., kar velja tudi v pritožbenem postopku.

7. Sodišče prve stopnje se je pri presoji, ali so prenehali razlogi za delni odvzem poslovne sposobnosti, oprlo na psihiatrično izvedeniško mnenje dr. B. B., ki ga je podala na podlagi osebnega pregleda pritožnika, njegove medicinske dokumentacije in dokumentov sodnega spisa, svoje ugotovitve pa strnila v pisnem mnenju in jih dodatno pojasnila še na naroku 18. 4. 2016. Pritožbeni očitek, da se je sodišče oprlo zgolj na 15 mesecev staro izvedeniško mnenje, zato ni utemeljen, prav tako mnenje ni bilo neuporabno glede na določilo drugega odstavka 48. člena ZNP, saj se ta nanaša zgolj na primere, ko sodišče sodnega izvedenca psihiatrične stroke v sodnem postopku ne postavi. Pritožnik zaključkov izvedenke ne more izpodbiti s starejšim mnenjem izvedenke C. C., ki je ugotavljala njegovo procesno sposobnost za konkretni postopek. O zdravstvenem stanju pritožnika so mnenja podali številni izvedenci (F., G., H., C., B.), kar je ob izdelavi mnenja upoštevala tudi v tem postopku postavljena izvedenka. Pritožbeno sodišče soglaša, da razlogov za postavitev novega izvedenca psihiatrične stroke po izvedenem zaslišanju sodne izvedenke pritožnik ni izkazal, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa noben od udeležencev na samo mnenje tudi ni podal dodatnih pripomb, ki bi terjale strokovni odgovor. Zgolj nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem, ki ga pritožnik ponovno izpostavlja v pritožbi, ne pomeni upravičenega razloga za postavitev novega izvedenca psihiatrične stroke.

8. Sodišče prve stopnje je s ponovnim tehtanjem zdravstvenega stanja pritožnika in ugotavljanjem, ali so prenehali razlogi, ki so narekovali delni odvzem poslovne sposobnosti, vsebinsko pravilno uporabilo materialnopravno določilo 54. člena ZNP ter ga ni tolmačilo pretirano ozko. Pritožbeno sodišče tudi ne soglaša, da je obstoječa ureditev, ki v postopku vrnitve poslovne sposobnosti ne predvideva obveznega zastopanja po odvetniku, protiustavna. Odvzem (tudi delni) poslovne sposobnosti sicer predstavlja hudo omejitev človekovih pravic, saj posamezniku onemogoča, da bi sam odločal o svojih pravicah in koristih, oblikoval svojo voljo ter samostojno nastopal v pravnem prometu. Zato ZNP v 46. členu kot obveznega udeleženca v postopku predvideva tudi skrbnika osebe, ki se ji odvzame poslovna sposobnost, in pristojni organ CSD, s čimer je varovan položaj osebe, glede katere postopek odvzema poteka. Dolžnosti in obseg pooblastil skrbnika določi CSD z odločbo (186. člen ZZZDR), pri čemer je temeljna dolžnost skrbnika, da vestno skrbi za osebnost, pravice in koristi varovanca in skrbno upravlja njegovo premoženje (187. člen ZZZDR). V obravnavanem primeru je nasprotnemu udeležencu že odvzeta poslovna sposobnost, zato pravdna dejanja zanj opravlja skrbnik, ki ima možnost nastopati sam, pooblastiti odvetnika in tudi zaprositi za brezplačno pravno pomoč. Da bi vlogo skrbnika lahko opravljal le odvetnik kot zagovornik po uradni dolžnosti, za zaščito koristi pravno omejeno sposobne osebe ni potrebno.

9. Protislovno pritožnik očita sodišču, da bi moralo upoštevati število in vsebino sporov, ki so še v teku, saj se je to drastično zmanjšalo, kar naj bi kazalo na izboljšanje stanja. Namen delnega odvzema poslovne sposobnosti v konkretnem primeru je bil namreč v tem, da se nasprotni udeleženec zaščiti pred preštevilnimi sodnimi postopki in so se ti zmanjšali prav zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti in ne zaradi izboljšanja zdravstvenega stanja nasprotnega udeleženca. Na to kaže tudi število vlog, ki jih v spis še vedno podaja, čeprav njegova lastna izjava volje ne more imeti več pravnih posledic.

10. Predmet pritožbenega preizkusa ni nezadovoljstvo nasprotnega udeleženca s stalnim skrbnikom, zato na te pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ne bo odgovarjalo. Pripominja le, da je bil ta že zamenjan z odločbo CSD št. 1221-122/2016/10 z 12. 8. 2016, ki je dokončna.

11. Neutemeljeni in nekonkretizirani so pritožbeni očitki o neuravnoteženosti sodne odločbe in nekontradiktornosti postopka. Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh pravno odločilnih navedb obeh udeležencev v postopku in nato sprejelo odločitev, ki jo je ustrezno pojasnilo. Ob tem so bile pritožniku v celoti zagotovljene njegove procesne pravice, saj je bil zastopan po skrbniku za poseben primer.

12. Pritožnik v postopku tudi ni bil diskriminiran na podlagi njegove invalidnosti, zato je neutemeljeno njegovo sklicevanje na 12. člen Konvencije o pravicah invalidov. Duševna bolezen je po določilu 44. člena ZNP eden izmed pogojev za uvedbo postopka za odvzem poslovne sposobnosti, če ta vpliva na psihofizično stanje, tako da bolna (invalidna) oseba ni več sama sposobna skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Gre torej za ukrep zaščitne in ne diskriminatorne narave.

13. Pritožnik ni izkazal, da so prenehali pogoji, zaradi katerih mu je bila prav zaradi varstva njegovih pravic in koristi v sodnih postopkih odvzeta poslovna sposobnost. Postopek vrnitve delno odvzete poslovne sposobnosti po vsebini tudi ne predstavlja izrednega pravnega sredstva obnove postopka glede odvzema poslovne sposobnosti, temveč gre za ločen postopek, v okviru katerega se presojajo zgolj spremenjene razmere, ne pa pravilnost prvotnega sklepa. Da bi prenehali razlogi, zaradi katerih je bila pritožniku odvzeta poslovna sposobnost, v postopku ni bilo ugotovljeno.

14. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Če pritožbeno sodišče na kakšno pritožbeno navedbo ni odgovorilo, ni šlo za navedbo odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).